Zaradi slovenske birokracije, pivovarno zgradil v Avstriji
Slovenec je zaradi slovenske birokracije pivovarno Bevog raje odprl v Avstriji
Vasja Golar, domačin iz Gornje Radgone in potomec Manka Golarja, je na silvestrovo lani v novi majhni pivovarni Bevog v Potrni pri avstrijski Radgoni napolnili prve steklenice temnega ale piva.
Družina je sicer pivovarno hotela najprej postaviti v domačem mestu na
slovenski strani meje, a zapletlo se je pri pridobivanju ustreznih dovoljenj in soglasij. Tako da se je na koncu Vasja odločil, da milijon in pol evrov vredno naložbo raje preselil
na avstrijsko stran Mure.
Kot je Vasja za časnik Delo povedal, so v Gornji Radgoni imeli že odkupljen objekt in zemljišča in približno 25.000 evrov vložili v projekte in sondiranja terena. Ko pa so na upravni enoti zaprosili za gradbeno dovoljenje, se je vse skupaj ustavilo, saj so tam zahtevali razjasnitev, ali potrebujejo vodno dovoljenje za njihovo dejavnost.
Iz ministrstva za okolje in prostor so jim sporočili, da potrebujejo koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo pijač ne glede na velikost pivovarne in ne glede na dejstvo, da bi vodo jemali iz javnega vodovoda. Ko je videl, da bi postopki za pridobitev koncesije lahko trajali tudi več let in še potem ne bi bilo nobenega zagotovila, da bodo koncesijo tudi dobili, se je Vasja o pogojih za gradnjo pivovarne pozanimal še v avstrijski Radgoni. Ker tam od njih nihče ni zahteval vodne koncesije, se je odločil, da bo pivovarno postavil v Avstriji.
Kot še piše Delo, je za komunalno urejeno zemljišče cena bila skoraj pol nižja kot v industrijski coni na slovenski strani, štiri tedne po oddani vlogi pa so že pridobili gradbeno dovoljenje. Nato so v dobrega pol leta pivovarno z zmogljivostjo do 150.000 litrov na leto zgradili in opremili.
Konec prejšnjega leta so pivo začeli tudi stekleničiti in pred kratkim prodajati predvsem lokalom v večjih slovenskih mestih.
Kot je Vasja za časnik Delo povedal, so v Gornji Radgoni imeli že odkupljen objekt in zemljišča in približno 25.000 evrov vložili v projekte in sondiranja terena. Ko pa so na upravni enoti zaprosili za gradbeno dovoljenje, se je vse skupaj ustavilo, saj so tam zahtevali razjasnitev, ali potrebujejo vodno dovoljenje za njihovo dejavnost.
Iz ministrstva za okolje in prostor so jim sporočili, da potrebujejo koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo pijač ne glede na velikost pivovarne in ne glede na dejstvo, da bi vodo jemali iz javnega vodovoda. Ko je videl, da bi postopki za pridobitev koncesije lahko trajali tudi več let in še potem ne bi bilo nobenega zagotovila, da bodo koncesijo tudi dobili, se je Vasja o pogojih za gradnjo pivovarne pozanimal še v avstrijski Radgoni. Ker tam od njih nihče ni zahteval vodne koncesije, se je odločil, da bo pivovarno postavil v Avstriji.
Kot še piše Delo, je za komunalno urejeno zemljišče cena bila skoraj pol nižja kot v industrijski coni na slovenski strani, štiri tedne po oddani vlogi pa so že pridobili gradbeno dovoljenje. Nato so v dobrega pol leta pivovarno z zmogljivostjo do 150.000 litrov na leto zgradili in opremili.
Konec prejšnjega leta so pivo začeli tudi stekleničiti in pred kratkim prodajati predvsem lokalom v večjih slovenskih mestih.
