90-letnica obstoja Malonedeljske godbe na pihala

Kronika dokazuje, da je godba že od nekdaj veljala za nekaj posebnega

Sara Munda, nedelja, 26. maj 2013 ob 08:57
90 let Godbe na pihala Mala Nedelja

90 let Godbe na pihala Mala Nedelja

V polni dvorani Kulturnega doma Mala Nedelja se je v petek, 24. maja, odvijal slavnostni koncert Malodenedeljske godbe na pihala. S celovečernim koncertom so obeležili jubilejno 90-letnico svojega obširnega delovanja. Kronika dokazuje, da je godba že od nekdaj veljala za nekaj posebnega.

Zgodovina Malonedeljske Godbe na pihala sega v leto 1923. Kmečke fante in rokodelce, ki so gojili ljubezen do glasbenega ustvarjanja je leto po ustanovitvi Pihalne godbe v Ljutomeru, zbral učitelj Janko Prelog. Igrati so začeli s svojimi inštrumenti, ki so bili obrabljeni in tonsko neusklajeni, saj niso mogli igrati zahtevnejših skladb. Ker z njimi niso bili zadovoljni so se odločili za nabavo drugih. Leta 1927 so v Pragi kupili nove instrumente in za njih najeli kredit. Kot jamstvo za najeti kredit sta godbenika Lebarič in Šumen zastavila svoja posestva. Z novimi instrumenti se je repertoar razširil, povečala se je tudi kvaliteta, s tem pa je godba pridobila velik sloves v širši okolici. Po letu 1932 so pričeli z gradnjo godbenega doma, kjer so vsa dela opravili sami. Prezgodnja smrt učitelja, ustanovitelja in 40 let kapelnika godbe Janka Preloga, je med godbeniki povzročila globoko vrzel. Čeprav so ostali brez vodje, so se godbeniki odločili nadaljevati začrtano pot. Poiskali so si novega kapelnika, Matija Kovačiča, ki se je svojega dela lotil nadvse zavzeto, kar je celotno godbo spodbudilo k še prizadevnejšemu delu. Godbo so nadalje pri uspešnem delu ovirali dotrajani instrumenti in pričelo se je nabiranje sredstev za nove instrumente z normalno uglasitvijo, pri čemer bi lahko sodelovali z drugimi godbami. Poleg nastopov na raznih proslavah, novih mašah in pogrebih je godba leta 1973 pripravila celovečerni koncert in tako proslavila 50-letnico svojega delovanja. Leto kasneje je zaradi dodatnih službenih obveznosti godbo zapustil Matija Kovačič in vodenje prepustil Alojzu Filipiču. Ob praznovanju 60-letnice pihalne godbe je strokovno vodenje prevzel Alojz Kranjčan. Po praznovanju 70-letnice leta 1993 je godbo začel voditi Alojz Kosi in jo uspešno vodi še danes. V teh letih je v godbi igralo kar 121 domačih godbenikov in 28 ljutomerskih.

Kot gostje so na koncertu nastopili tudi ljudski pevci Fantje od Male Nedelje, ki prav tako kot Pihalna godba širom po svetu predstavljajo Malonedeljske kraje. Zapeli so del pesmi Pihalna godba Male Nedelje, ki jo je posebej za to slovesnost spisal in uglasbil vodja pevcev, Ludvik Rudolf. Dolgoletni vodja Alojz Kranjčan je na dan prireditve praznoval svoj rojstni dan. »Takšno darilo, da igrajo tvojo glasbo na tvoj rojstni dan, dobi človek le enkrat v življenju. Hvala vam,« se je iskreno zahvalil članom pihalne godbe, ki so mu posvetili koračnico Obletnica.

Ob častitljivi obletnici so bile podeljene srebrne in zlate Gallusove značke. Podelili sta jih Marjeta Turk, namestnica direktorja JJRS za kulturne dejavnosti in Mira Rebernik Žižek, vodja območne izpostave JJSK Ljutomer. Prejeli so jih: Anton Štuhec, Janko Košar, Andrej Žižek, Jernej Kolbl, Drago Kolbl in Aleš Kolbl. Godbenikom je častne zahvale podelil tudi Branko Košti, predsednik Kulturnega društva Anton Krempl.

Pokroviteljica slavnostne prireditve in županja občine Ljutomer, mag. Olga Karba, je v imenu občine vsem članom godbe iskreno čestitala. Izrazila je veselje do vztrajnosti in glasbenega ustvarjanja, ki ob skupnem druženju v Mali Nedelji nikoli ni zamrlo. Izročila jim je tudi občinsko priznanje. Mira R. Žižek je izrazila spoštovanje do Pihalne godbe in pobudnico, da se čez 10 let zopet srečamo ob slavnostnem jubileju. Čestitke so izrazile tudi sosednje Pihalne godbe iz Ljutomera in Svetega Jurija ob Ščavnici.

Malonedeljska godba ostaja nepogrešljiv člen na kulturnih prireditvah in dogodkih v domačih krajih kot tudi na širšem območju Pomurja in Slovenskih goric. S svojim igranjem že desetletja ustvarja posebno vzdušje in na edinstven način poudarja slovesnost posameznih dogodkov. Tako kot pravi pesem Ludvika Rudolfa: »Živi pihalna godba, naj godba Nedliška. V veselje našga srca, oj srca vsakega


Več v Kultura in izobraževanje