Na posvetu poskušali predstaviti pomemben potencial Prlekije - vinske ceste

Ustanova akademika dr. Anton Trstenjaka, ki se že 24 let ukvarja z razvojem Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, je na 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravila posvet na temo Prleške vinske ceste – priložnost skupne promocije vinskega turizma Prlekije.

»Tudi država vzpodbuja in se zaveda pomembnosti regionalnega razvoja,« je v uvodu posveta, na katerem so poskušali obiskovalcem predstaviti ta pomembni potencial Prlekije, dejal dr. Henrik Gjerkeš, predsednik uprave ustanove akademika dr. Antona Trstenjaka, izvršni direktor ustanove Klaus Dieter Požgan pa je dodal: »Razvoj vinskega turizma je eden od pomembnih razvojnih potencialov Prlekije. Ob že zavidljivih uspehih nekaterih akterjev, je nadaljnji, še uspešnejši razvoj, odvisen tudi od sodelovanja med vinogradniki, vinarji, nosilci turistične, gastronomske in kulturne ponudbe ter lokalnih skupnosti območja. Kakovostna strategija in aktivnosti so lahko le plod pobud in izkušenj 'od spodaj navzgor', torej tistih, ki so tako neposredno kot posredno vključeni v vinski turizem, in ki najbolje poznajo ovire ter neizkoriščene možnosti.«

Posveta se je udeležila tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Andreja Jerina, ki je ob tem dejala: »Ugotavljamo, da je tisto, kar v resnici omogoča in nudi nove razvojne priložnosti, sigurno področje turizma. Področje turizma na način, da promoviramo naše naravne danosti, tako naravo, kot okolje, kot kmetijstvo. In proizvodne produkte, ki jih znamo naravi in okolju prijazno ustvariti in to so nedvomno produkti, ki imajo v ozadju zgodbo in dodano vrednost. In to kar danes iščemo, je dodana vrednost. In ta dodana vrednost nam omogoča nadaljnji razvoj in nadaljnje zaposlovanje. Na državni ravni sigurno vidimo in smo tudi pripravljeni podpirati področje turizma v naslednji perspektivi 2014-2020.«

Na posvetu je predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec spomnil tudi na protest vinogradnikov v sklopu letošnjega sejma v Gornji Radgoni. Vinogradniki so opozorili na nove davščine, ki bi lahko ogrozile obstoj panoge. »Bistveno bolje je, če imamo vinograde, kot pa če nam ta zemljišča zarasejo gozdovi, ker bomo na dodano vrednost teh gozdov čakali izredno dolgo, desetletja,« je dejal Erjavec, katerega veseli, da so prav na letošnjem sejmu vinogradniki dobili zagotovilo slovenske vlade, da jim bo prisluhnila in jih dodatno ne bo obremenjevala.

V nadaljevanju so o razvojnih priložnostih skupne promocije vinskega turizma Prlekije govorili številni predstavniki vinskih družb, društev, institucij, zavodov in organizacij ter tudi posamezniki, ki so vpeti v turistično ponudbo.