Na simpoziju bodo obnovili dogodke izpred 140 let

Golarjeva hiša v Ljutomeru bo v četrtek in petek gostila 21 zgodovinarjev in slovenistov

Osrednja slovesnost ob 140. obletnici I. slovenskega tabora, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, bo to soboto ob 10. uri v Parku I. slovenskega tabora v Ljutomeru, že ta četrtek in petek pa bo prleška prestolnica gostila 21 priznanih zgodovinarjev in slovenistov. Pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Občine Ljutomer bo v Golarjevi hiši nasproti ljutomerske gimnazije znanstveni simpozij na temo 140. obletnice I. slovenskega tabora.

"Gimnazija kot vzgojno-izobraževalna organizacija, ki ima sedaj 45 let obstoja, se je počutila kot prva poklicana, da organizira posvet, in tako smo se napotili na Filozofsko fakulteto v Mariboru. Sprejel nas je dekan dr. Marko Jesenšek ter pokazal izredno voljo in pripravljenost za sodelovanje," je ob včerajšnji predstavitvi simpozija povedal ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Kustec.

Prvi dan simpozija, ki se bo pričel ob 10. uri, se bodo predstavili referati o zgodovini, drugi dan, ko se bodo predstavitve pričele ob 9.30, pa bodo dogodke izpred 140 let predstavili še jezikoslovci. "Oblikovanje slovenskega parlamenta po osamosvojitvi in delovanje slovenskih poslancev v evropskem parlamentu sta nadaljevanje procesa, ki se je začel 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. 140 let od tega dogodka je zato dovolj tehten razlog za organizacijo znanstvenega sestanka, na katerem bodo zgodovinarji, jezikoslovci in politiki ponovno soočili svoja razmišljanja ob dogodkih iz 19. stoletja, ki imajo tako daljnosežne posledice," je povedal vodja znanstvenega simpozija, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Marko Jesenšek

Kot cilje simpozija so si razpravljavci postavili natančno predstavitev dogodkov na taboru v Ljutomeru, predstavitev, pomen in analizo ljutomerske resolucije, predstavitev slovenskega narodnostnega in jezikovnega vprašanja v drugi polovici 19. stoletja, razložiti vprašanje slovenskega učnega in uradovalnega jezika, ponovno umestiti pomen programa Zedinjene Slovenije v času slovenske osamosvojitve ter analizirati vzroke za nastanek in razvoj nemškutarstva in slovenskega nacionalizma v 19. stoletju. "Jezik znanosti je bil zadnja zvrst, ki smo jo dobili Slovenci, šele takrat je postala enakovredna drugim jezikom. Danes pa znanstveni, strokovni in učni jezik spet izgubljamo in to lahko pomeni konec nekega jezika. Upam, da se bo na simpoziju pokazalo, da to ni dobro, saj je bila ena glavnih zahtev tabora, da se za učni jezik dobi in postavi slovenščina," je še povedal Jesenšek. Ob zaključku dvodnevnega simpozija bodo predstavili posebno številko Časopisa za zgodovino in narodopisje z naslovom 140 let od prvega slovenskega tabora ter razglasili najboljše eseje na tekmovanju iz zgodovine z naslovom Pot v prihodnost, na temo Taborsko gibanje in današnji čas.

vir: www.vecer.si