Prebivalci občine Sv. Jurij ob Ščavnici v Udbinih dosjejih 1945 - 1970
Predavanje je pripravilo Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
Predavanje o Udbinih dosjejih
Društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine iz Sv. Jurija ob Ščavnici, je v petek, 26. oktobra v zeleni dvorani KUS, pripravilo še eno v nizu predavanj, ki osvetljujejo zgodovinske dogodke po drugi svetovni vojni na območju takratne »velike« občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ko je ta pokrivala tudi območje Cerkvenjaka in Benedikta.
Predavatelj, znani publicist Roman Leljak, je predavanje pod naslovom Prebivalci občine Sv. Jurij ob Ščavnici v Udbinih dosjejih 1945 - 1970, razdelil v dva dela. V prvem delu je predstavil del
dokumentov iz 504 strani obsegajoče ovadbe, katero je na Vrhovno državno
tožilstvo, zaradi suma kaznivih dejanj genocida in vojnega hudodelstva,
vložil zoper Mitjo Ribičiča.
Drugi del predavanja je posvetil delovanju UDBE in OZNE po koncu 2. svetovne vojne na območju Gornje Radgone in s tem tudi na območju občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Na podlagi sočasno razstavljenih pričujočih dokumentov o delovanju UDBE, je obiskovalce poimensko seznanil z nekaterimi posamezniki s tega območja, kateri so v povojnem obdobju sodelovali s to službo kot ovaduhi, ali pa so bili pod njenim nadzorom.
Ob koncu predavanja je predsednik prof. Franc Čuš, navzoče seznanil z aktivnostmi Društva za zaščito naravne in kulturne dediščine okrog obnove kapele na Jamni in za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošča v njegovi rojstni hiši v Biserjanah.
Drugi del predavanja je posvetil delovanju UDBE in OZNE po koncu 2. svetovne vojne na območju Gornje Radgone in s tem tudi na območju občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Na podlagi sočasno razstavljenih pričujočih dokumentov o delovanju UDBE, je obiskovalce poimensko seznanil z nekaterimi posamezniki s tega območja, kateri so v povojnem obdobju sodelovali s to službo kot ovaduhi, ali pa so bili pod njenim nadzorom.
Ob koncu predavanja je predsednik prof. Franc Čuš, navzoče seznanil z aktivnostmi Društva za zaščito naravne in kulturne dediščine okrog obnove kapele na Jamni in za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošča v njegovi rojstni hiši v Biserjanah.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Ivek ponedeljek, 28. oktober 2013 ob 07:01
Če bi jim Leljak povedal s čem se je ukvarjal in kaj je delal pred in med osamosvojitvijo, pa tudi v začetnem obdobju "tranzicijske" ekonomije bi mu manj verjeli.
MILAN ponedeljek, 28. oktober 2013 ob 07:51
Legionar ponedeljek, 28. oktober 2013 ob 11:34
Pa glih Leljaka so si mogli to prvleči?
Sen misla ka si lidje tan bole pametni, pa očitno neje tak. 
pravični ponedeljek, 28. oktober 2013 ob 17:59
No, saj je vseeno, če je Leljak ali kdo drug.
Ne vem zakaj se ljudje ne osredotočijo na vsebino.
Zadeve je našel v arhivih.
Zato ni to nekaj kar tako od nekje privlečenega.
Sicer so si nekateri zelo prizadevali, da bi arhivi izginili, ampak je vseeno veliko tega ostalo.
No, Milan, če želiš tudi ti lahko prideš do teh dokumentov v arhivu.
Seveda jih ne boš nesel ven ampak jih lahko pogledaš in preslikaš.
Bolj je žalostno to, da se nekateri že vsa leta na vse načine trudijo, da ta povojna resnica ne bi prišla v javnost.
Zato tudi kolikor zmorejo zamegljujejo stvari in hočejo ljudi prepričati v neke druge zgodbe.
Sam bi vseeno od kakšnega zagovornika teh pobojev rad slišal, kaj pravi na to, da so bili v teh povojnih taboriščih ,majhni otroci, celo dojenčki, ki so tam tudi umrli.