Tradicionalni slovenski zajtrk v OŠ in Vrtcu Mala Nedelja
Zdravemu načinu prehranjevanja so posvetili ves dan
Tradicionalni slovenski zajtrk
V vseslovenskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, OŠ in Vrtec Mala Nedelja sodelujeta že od začetka. Otroci so v teh letih projekt že dodobra spoznali in vedno znova se veselijo dneva, ko se pred pričetkom pouka okrepčajo z dobrotami, katere so jim sicer blizu, a se vse premalokrat znajdejo na njihovih mizah. Veselijo se tudi srečanj z donatorji, kateri v veliki večini brezplačno prispevajo svoje pridelke in izdelke za tradicionalni zaktrk, in se jim ob zajtrku pridružijo, z njimi pokramljajo in jih tudi poučijo o tem, kako se določena hrana pridela oziroma pripravi.
Za letošnji tradicionalni zajtrk v vrtcu in šoli sta med prispevala čebelarja Žunič iz Bolehnečic in Cvetko iz Drakovcev, mleko kmetija Sodec iz Bučkovcev, maslo so prispevale Pomurske mlekarne, odličen kruh pa je spekla Darinka Štuhec in Bolehnečic. Jabolka so bila iz sadovnjaka Sadjarstva Šilec, pa ne iz nasada v Radoslavcih, temveč iz Vitomarcev, kjer znani sadjar jabolka prideluje tudi na ekološki način.
Mi smo zajtrk na žalost zamudili, smo pa lahko spremljali pestro dogajanje na šoli po zajtrku, saj so zdravi, doma pridelani hrani, posvetili kar ves dan. Po razredih so organizirali delavnice, na katerih so učenci s pomočjo čebelarja Milana Cvetka spoznavali življenje in delo marljivih čebel ter postopek pridelave medu, Breda Žunič, ravnateljica in tudi čebelarka pa je pokazala izdalavo satnic. V enem izmed razredov so pod vodstvom Mateje Žnidarič pekli domači kruh, v naslednjem so se pod vodstvom Silve Žagavec in Frančiške Štagar trudili v starih "motijencah" izdelati maslo, Dragica Košti je delala domač sir in različne sirne namaze. Potekale so še ročnodelske delavnice, na katerih so vezli in izdelovali različne predmete.
Poskrbeli so še, da ta dan ne bi prehitro utonil v pozabo. V ta namen so izdelali lične "motivacijske magnetke za zdrav zajtrk", katere so prejeli vsi učenci. Namen magnetkov je, da si z njihovo pomočjo doma na vrata hladilnikov pripnejo recept za zdrav zajtrk, kar naj jih spodbudi k rednemu in zdravemu zajtrkovanju. Učiteljica Svetlana Oletič s skupino učenk pa je del stene jedilnice poslikala na temo zdrave domače prehrane.
Mi smo zajtrk na žalost zamudili, smo pa lahko spremljali pestro dogajanje na šoli po zajtrku, saj so zdravi, doma pridelani hrani, posvetili kar ves dan. Po razredih so organizirali delavnice, na katerih so učenci s pomočjo čebelarja Milana Cvetka spoznavali življenje in delo marljivih čebel ter postopek pridelave medu, Breda Žunič, ravnateljica in tudi čebelarka pa je pokazala izdalavo satnic. V enem izmed razredov so pod vodstvom Mateje Žnidarič pekli domači kruh, v naslednjem so se pod vodstvom Silve Žagavec in Frančiške Štagar trudili v starih "motijencah" izdelati maslo, Dragica Košti je delala domač sir in različne sirne namaze. Potekale so še ročnodelske delavnice, na katerih so vezli in izdelovali različne predmete.
Poskrbeli so še, da ta dan ne bi prehitro utonil v pozabo. V ta namen so izdelali lične "motivacijske magnetke za zdrav zajtrk", katere so prejeli vsi učenci. Namen magnetkov je, da si z njihovo pomočjo doma na vrata hladilnikov pripnejo recept za zdrav zajtrk, kar naj jih spodbudi k rednemu in zdravemu zajtrkovanju. Učiteljica Svetlana Oletič s skupino učenk pa je del stene jedilnice poslikala na temo zdrave domače prehrane.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
pravični ponedeljek, 18. november 2013 ob 21:56
Kaj pomaga propaganda o slovenski hrani, če trgovine krojijo politiko nabave in prodaje po načelu najvišjega dobička.
Osebno poznam kmeta, ki je podoral nekaj hektarjev zelenjave, ker mu je trgovina ponudila takšno nizko odkupno ceno, da še stroškov ni pokrival.
Trgovina kroji odkupne cene ne proizvajalci.
Še manj pa slovenski, ker so veliko premajhni.
Mimogrede. Vsi slovenski proizvajalci zelenjave skupaj, so manjši, kot je en večji italijanski.
Zato se tudi ne morejo pogajati o cenah in še manj, da bi jih diktirali.
In tudi zaradi majhnosti so cene naših pridelkov bistveno višje, kot drugje, ker so proizvodni stroški večji.
V tej situaciji, kot smo , pa tudi potrošniki gledajo predvsem na ceno, ker si dražjih izdelkov enostavno ne morejo privoščiti.