Koledovanje v radgonski občini

Koledovanje ali Trikraljevska akcija postaja vedno bolj razširjena in tradicionalna na slovenskih tleh. Nešteto otrok, mladine in starejših je v minulih letih stopalo po tej poti petja, molitve, veselja, druženja – prinašanja voščil in blagoslova ob praznikih in v novem letu. Koledniki so bili vedno prinašalci veselja in povezovalci župnije.

Veselje, ki se širi po vsej fari, seže preko meja Slovenije v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti – ni vedno tako prijetno, kot je to pri nas. Trikraljevska akcija tako postaja vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah. V temi revščine živijo s preprostimi ljudmi tudi naši misijonarji. Ravno oni so v teh dneh hvaležni vsem pogumnim kolednikom, ki jim ne bo žal napora, ki se ne bodo bali mraza, ki jim ne bo nerodno stopiti do hiše.

Tudi letos poteka tradicionalno po radgonski fari koledovanje ali trikraljevska akcija, v katero za ta namen prav te dni do novega leta stopa kar trideset otrok veroučencev od četrtega do devetega razreda, ki so oblečeni v oblačila svetih treh kraljev in pastirjev. Letošnja trkraljevska akcija poteka v organizaciji in ob pomoči radgonskih skavtov, kateri spremljajo in skrbijo za red in varnost na terenu. Pomen koledovanja, je vsem ljudem v župniji, oznaniti, da se je rodil Jezus, Odrešenik sveta, ki nam prinaša upanje.

Trikraljevsko koledovanje je po izvoru poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Krščanstvo je obrednim obhodom - koledovanju dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili vedno in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem. V Sloveniji se koledniški običaj na pobudo Misijonskega središča Slovenije poskuša znova oživeti. Misijonsko središče je organizirano akcijo pričelo v šolskem letu 1994/1995.
Akcija poteka v obliki koledovanja od božiča do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja. Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je tudi v Sloveniji pridružen misijonski namen. Denar, ki ga otroci naberejo s koledovanjem, je namenjen projektom slovenskih misijonarjev. Tako so v lanskem letu denimo namenili denar za izgradnjo ceste in šole na Madagaskarju, izgradnjo srednje šole v Etiopiji, izgradnjo sirotišnice za otroke v Benini, za izgradnjo osnovne šole v Ruandi, hišo za brezdomce v Ukrajini, hišo za dekleta v Ugandi itd ... Letošnja nabirka pa je tako namenjena za izgradnjo srednje in osnovne šole na Madagaskarju, vzgojni  izobraževalni center na Madagaskarju, popravilo vrtca v Izraelu, opremo šole na Malavih, prostor za zbiranje, učenje in vzgojo, ter opremo dvorane v Ruandi, pomoč pri razvoju, zaposlitvi ter opismenjevanju prebivalstva v Senegalu, itd...

Vsem faranom iz radgonske fare je tako bil na edinstven način prikazan stari običaj koledovanja in s tem tudi ponujena priložnost, da lahko s svojimi prispevki pomagajo tistim, ki so najbolj potrebni pomoči v stiski in bedi, pomanjkanju, bolezni in trpljenju. Vsem, ki so se letos odzvali in odprli vrata svojih domov, ter sprejeli  kolednike iskrena hvala, vsem tistim, ki se pa niso odzvali pa velja povabilo za naslednje leto v upanju, da v sebi začutijo klic usmiljenega srca.