»Šolarji ogroženi - nihče ni mignil s prstom!«
Bralec Janče nam je poslal zapis, kjer opozarja na nevarnosti na cestah KS Šalinci, Krištanci, Grlava
Promet v KS Šalinci, Krištanci, Grlava
Bralec Janče nam je poslal zapis, kjer opozarja na nevarnosti na cestah KS Šalinci, Krištanci, Grlava. Tam je namreč slabo poskrbljeno za oznake, ki opozarjajo na šolarje - ni postajališč, ni prometne
signalizacije niti talnih oznak, ki bi na to opozarjale.
Zapis, ki je opremljen tudi s fotografijami, lahko preberete spodaj.
Krajani KS Šalinci, Krištanci, Grlava smo že na zboru opozorili predstavnike občine na nevarne in nevzdržne razmere na cesti Šalinci – Banovci za osnovnošolce, ki se z avtobusom vozijo v osnovno šolo. Ne glede na to, da v programu financiranja ni bilo predvidenih sredstev, je bilo zagotovljeno, da se bo za izboljšanje varnosti le našlo sredstva, da se naredi najnujnejše. Na cesti namreč ni postajališč, ni prometne signalizacije niti talne oznake, ki bi voznike opozorilo na šolske otroke na cesti in ob njej. V zadnjem letu pa so razmere še veliko slabše, saj je občina dovolila promet brez nadzora težkim tovornjakom in delavnim strojem za potrebe izgradnje podvoza v Grlavi, čeprav cesta ni bila zgrajena za tak promet in vsekakor krajani niso dali tudi samoprispevka za obnovo, da bi jo sedaj tovornjaki tako uničevali (pa je zares podvoz potreben tam in tak, če je dovoljen le osebni promet, na glavni cesti Ljutomer – Križevci pa ostaja nivojsko križanje z zapornicami ali pa morda o čem nisem obveščen). Tovornjaki skupne teže med 30 in 40 ton, zasedejo skoraj celo cestišče, ne upoštevajo signalizacije in omejitev, vozijo tudi tam, kjer ne bi smeli in daleč od poti namenjeni izgradnji železnice (npr. Šalinci – Babinci, kjer je posebno prepovedan ves tovorni promet, tudi lokalni, saj je druga pot, pač malo daljša).
Za začetek smo na zboru predlagali, da se reši vprašanje čakanja otrok in ustavljanja avtobusa na zasebnih zemljiščih ob cesti, postavi ustrezna opozorilna cestna signalizacija – znaki in talne oznake takoj v perspektivi pa naredi ustrezna varna postajališča in tudi o pločniku je bilo govora. Konec koncev je ta krajevna skupnost ena redkih v občini, ki to nima varno urejeno, ni niti javne razsvetljave, ki bi v zimskem času v temnih jutrih osvetljevale cesto in otroke, ni kulturnega doma, … Kar nekaj občinskih svetnikov je bilo prisotnih, a očitno se jim ne zdi potrebno, da na občini zagovarjajo obljubljene rešitve. Upam, da bo vsaj za prihodnje šolsko leto kaj narejeno za varnost šolarjev, ali pa bomo čakali na nesrečo, da se bo kdo zavedel nevarnosti.
O vladavini tovornjakarjev na prleških cestah pa drugič z ustreznimi fotografijami.
Krajani KS Šalinci, Krištanci, Grlava smo že na zboru opozorili predstavnike občine na nevarne in nevzdržne razmere na cesti Šalinci – Banovci za osnovnošolce, ki se z avtobusom vozijo v osnovno šolo. Ne glede na to, da v programu financiranja ni bilo predvidenih sredstev, je bilo zagotovljeno, da se bo za izboljšanje varnosti le našlo sredstva, da se naredi najnujnejše. Na cesti namreč ni postajališč, ni prometne signalizacije niti talne oznake, ki bi voznike opozorilo na šolske otroke na cesti in ob njej. V zadnjem letu pa so razmere še veliko slabše, saj je občina dovolila promet brez nadzora težkim tovornjakom in delavnim strojem za potrebe izgradnje podvoza v Grlavi, čeprav cesta ni bila zgrajena za tak promet in vsekakor krajani niso dali tudi samoprispevka za obnovo, da bi jo sedaj tovornjaki tako uničevali (pa je zares podvoz potreben tam in tak, če je dovoljen le osebni promet, na glavni cesti Ljutomer – Križevci pa ostaja nivojsko križanje z zapornicami ali pa morda o čem nisem obveščen). Tovornjaki skupne teže med 30 in 40 ton, zasedejo skoraj celo cestišče, ne upoštevajo signalizacije in omejitev, vozijo tudi tam, kjer ne bi smeli in daleč od poti namenjeni izgradnji železnice (npr. Šalinci – Babinci, kjer je posebno prepovedan ves tovorni promet, tudi lokalni, saj je druga pot, pač malo daljša).
Za začetek smo na zboru predlagali, da se reši vprašanje čakanja otrok in ustavljanja avtobusa na zasebnih zemljiščih ob cesti, postavi ustrezna opozorilna cestna signalizacija – znaki in talne oznake takoj v perspektivi pa naredi ustrezna varna postajališča in tudi o pločniku je bilo govora. Konec koncev je ta krajevna skupnost ena redkih v občini, ki to nima varno urejeno, ni niti javne razsvetljave, ki bi v zimskem času v temnih jutrih osvetljevale cesto in otroke, ni kulturnega doma, … Kar nekaj občinskih svetnikov je bilo prisotnih, a očitno se jim ne zdi potrebno, da na občini zagovarjajo obljubljene rešitve. Upam, da bo vsaj za prihodnje šolsko leto kaj narejeno za varnost šolarjev, ali pa bomo čakali na nesrečo, da se bo kdo zavedel nevarnosti.
O vladavini tovornjakarjev na prleških cestah pa drugič z ustreznimi fotografijami.
