Vesela 90-letnica Ljudmila Vamberger z Murščaka
Konec avgusta številne čestitke in obiski pri živahni prababici
Obisk pri jubilantki, 90-letnici Ljudmili Vamberger
Med obiskovalci na naslovu Murščak 17 v Občini Radenci so bili na petkov popoldan, 29. avgusta, tudi predsednik Društva upokojencev Kapela Stanko Nedog, predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Murščak Janez Pučko in sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Gornja Radgona Katja Makovec. Obiskali so namreč jubilantko, 90-letno Ljudmilo Vamberger, ki je prav ta dan slavila svoj jubilejni rojstni dan.
Rojena jebila na Račkem Vrhu 29.8.1924 kot Ljudmila Klemenčič. Oče Anton in mama Marija sta bila viničarska delavca in so zelo skromno živeli. V tej družini je bilo kar sedem otrok: pred Ljudmilo so privekali na svet Anton, Franc in Marija, za njo pa še Ciril, Janko in Maksimiljan. Od vseh imenovanih poleg Ljudmile živi le še najmlajši brat Maksimiljan, ki je tudi tokrat prišel čestitat sestri ob jubileju.
V šolo so po prvi svetovni vojni otroci z Račkega Vrha hodili v več kot deset kilometrov oddaljeni Sveti Jurij. Na to pot se je z osmimi leti podala tudi Ljudmila ter obiskovala šolo dobrih osem let. V šolo so otroci od velike noči do novembra hodili bosi, velikokrat tudi v hudem dežju in blatu, pozimi pa v slabi obutvi tudi gazili visoki sneg. Vendar za Ljudmilo ni bilo na skrbi le obiskovanje šole in učenje, pač pa tudi že redno delo. Čeprav je bila še šolarka, je bila v tem času že za deklo v usnjarni Dermot pri Svetem Juriju.
Po končani osnovni šoli je bila poslana za varuško otrok k družini v Gleisdorf v sosednjo Avstrijo. Tam je ostala ves čas druge svetovne vojne, po vojni pa so jo nujno rabili doma, kajti viničarsko delo v vinogradih doma, na Rožičkem Vrhu, se je nadaljevalo in potrebnih je bilo veliko število parov pridnih rok.
Poročila se je komaj v svojem 34. letu starosti, leta 1958 z Jožetom Vambergerjem, kolarjem z Murščaka. Njima so se v zakonu rodili trije otroci: leta 1960 hčer Majda ter leto pozneje dvojčici Olga in Vida. Prva je danes zaposlena kot ekonomski tehnik, druga kot komercialni tehnik, a tretja (ta je ostala na domačiji) je po poklicu frizerka. Mož Jože ji je umrl leta1979.
Hčerke so v svojih zakonih svoji mami »pridelale« šest vnukinj in vnukov (Martina, Simon, Andreja, Janja, Maja in Tomaž), a ti slednji so poskrbeli, da je Ljudmila Vamberger že štirikrat prababica: Maši, Vitu, Zali in Klemenu. Vsi se radi zberejo pri mami, babici in prababici na domačiji na Murščaku, kajti še vedno je samostojna ter odlična kuharica, ki svojim najbližjim še vsak dan skuha kosilo, občasno pa jih razveseli tudi z različnimi vrstami peciva.
V šolo so po prvi svetovni vojni otroci z Račkega Vrha hodili v več kot deset kilometrov oddaljeni Sveti Jurij. Na to pot se je z osmimi leti podala tudi Ljudmila ter obiskovala šolo dobrih osem let. V šolo so otroci od velike noči do novembra hodili bosi, velikokrat tudi v hudem dežju in blatu, pozimi pa v slabi obutvi tudi gazili visoki sneg. Vendar za Ljudmilo ni bilo na skrbi le obiskovanje šole in učenje, pač pa tudi že redno delo. Čeprav je bila še šolarka, je bila v tem času že za deklo v usnjarni Dermot pri Svetem Juriju.
Po končani osnovni šoli je bila poslana za varuško otrok k družini v Gleisdorf v sosednjo Avstrijo. Tam je ostala ves čas druge svetovne vojne, po vojni pa so jo nujno rabili doma, kajti viničarsko delo v vinogradih doma, na Rožičkem Vrhu, se je nadaljevalo in potrebnih je bilo veliko število parov pridnih rok.
Poročila se je komaj v svojem 34. letu starosti, leta 1958 z Jožetom Vambergerjem, kolarjem z Murščaka. Njima so se v zakonu rodili trije otroci: leta 1960 hčer Majda ter leto pozneje dvojčici Olga in Vida. Prva je danes zaposlena kot ekonomski tehnik, druga kot komercialni tehnik, a tretja (ta je ostala na domačiji) je po poklicu frizerka. Mož Jože ji je umrl leta1979.
Hčerke so v svojih zakonih svoji mami »pridelale« šest vnukinj in vnukov (Martina, Simon, Andreja, Janja, Maja in Tomaž), a ti slednji so poskrbeli, da je Ljudmila Vamberger že štirikrat prababica: Maši, Vitu, Zali in Klemenu. Vsi se radi zberejo pri mami, babici in prababici na domačiji na Murščaku, kajti še vedno je samostojna ter odlična kuharica, ki svojim najbližjim še vsak dan skuha kosilo, občasno pa jih razveseli tudi z različnimi vrstami peciva.
Komentarji
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
