(Ne)kulturni udarec

Ljutomer z bližnjo okolico je že v 19. stoletju ogromno pomenil na kulturnem področju, vse do danes pa obdržal dokaj visok kulturni nivo. V Ljutomeru je bilo namreč že leta 1894 ustanovljeno prvo slovensko pevsko društvo, iz katerega se je pozneje razvila glasbena dejavnost, da seveda ne omenjamo drugih kulturno zgodovinskih dejstev, povezanih s Prleki, kot so bili tabori, čitalnice in drugo.

Visok kulturni nivo je uspelo ožjemu delu Prlekije obdržati, za kar so poleg številnih volonterjev na deželi v mestu skrbeli člani Ljutomerskega okteta, gledališčniki, glasbeniki priznane šole Slavka Osterca in še nekateri. Nastopi doma in v tujini so se končali z istim imenovalcem: uspešno, navdušujoče.

Da pa ne bi ostalo le pri nastopih na odrih, vsako leto poskrbi občina Ljutomer s podelitvijo posebnih odlikovanj za kulturne dosežke. Vsako leto namreč ob kulturnem prazniku podeljujejo Miklošičevo nagrado in priznanja, obenem tudi kot spomin na jezikoslovca evropskega slovesa, Prleka Franca Miklošiča. Tako kulturniki (pri)dobijo dodatno veljavo in s ponosom prevzamejo odlikovanje, ki je dodatno priznanje za njihovo delo in trud. Nekateri celo menijo, da je to vrhunec njihovega kulturnega ustvarjanja.

Vendar na sinočnji slovesnosti v Ljutomeru najvišjega odlikovanja na področju kulture, Miklošičeve nagrade, niso podelili. Tako so se odločili lokalni politiki, ki so kljub drugačnemu predlogu komisije za priznanja prepričani, da izmed treh predlogov, ki so pravočasno prispeli na razpis, nobeden ni dovolj dober oziroma kandidati niso dovolj "veliki", kot so se izrazili nekateri.

Kljub temu da lokalni politiki zagotovo niso najboljši na vseh področjih, so prav oni podali oceno o delu kulturnikov v preteklosti. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj je treba imeti komisijo za priznanja in za njeno delo porabljati proračunska sredstva.

Prispeli predlogi za priznanja naj ne bi bili dovolj dobri, Miklošičeva nagrada pa ne bo podeljena zato, ker letošnji nominiranci premalo časa delajo v kulturi in bi bili s tem razvrednoteni dobitniki te nagrade v preteklosti, ki naj bi imeli bistveno daljši "kulturni staž".

Dejstvo je, da so zatajili kulturni delavci, društva in še kdo, ki na razpis niso posredovali imen takšnih kandidatov, ki bi potem zadovoljili tudi lokalne politike. V Ljutomeru in okolici je namreč veliko kulturnih delavcev, ki še niso bili nagrajeni, pa bi lahko bili. Imena sedaj niso pomembna, ker bi morebitna izpustitev katerega lahko povzročila še večje razočaranje, so pa redni obiskovalci ljutomerskih kulturnih dogodkov prepričani, da je med drugim v zasedbi Ljutomerskega okteta ali pa v številnih sekcijah Kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer kar nekaj ljudi, ki delajo v kulturi več desetletij, njihovo delo pa do danes ni bilo odlikovano z Miklošičevo nagrado.