Zaključna konferenca projekta »Padci…«

Dr. Božidar Voljč vodil enoletni pilotni projekt preventive

Filip Matko, sobota, 15. november 2014 ob 11:50
Zaključna konferenca

Zaključna konferenca

V DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, so 13. novembra dopoldne, izvedli zaključno konferenco pilotnega projekta o preventivi pred padci pri starejših, ki se je izvajal od maja 2013 do novembra 2014.

Za vsakega človeka je pomembno, da je zdrav in da lahko samostojno opravlja vsakodnevne aktivnosti. V starosti postane to prava vrednota. S primernim načinom življenja in razmišljanja,  je mogoče še dolgo v starost ohraniti moč, okretnost, čilost, miselno pronicljivost…  in ravnotežje. Padci so nevarni v vsakem obdobju življenja, za starejšega človeka pa lahko imajo tudi preprosti padci hude posledice in lahko trajno prekinejo samostojno življenje. Ker se življenje podaljšuje in naša družba stara, je več tudi padcev. V racionalni družbi je logična potreba, da se naučimo, kako se padcem lahko ognemo.

Skupaj z Inštitutom Emonicum za zdravo in aktivno življenje je torej bil zaključen enoletni pilotni projekt o preventivi padcev v domovih starejših občanov. Projekt je potekal ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje in sodelovanju dveh domov za starejše ( DSO Tabor – enota Poljane iz Ljubljane in DOSOR Radenci).

Vse zbrane sta v predprostoru DOSOR-jeve knjižnice pozdravila župan Občine Radenci Janez Rihtarič in direktorica DOSOR-ja Mateja Hauser, nato pa je z izsledki in priporočili  projekta vse seznanil vodja projekta dr. Božidar Voljč. Pri tem je omenil, da so podatki podobni v obeh domovih, se pa je osredotočil na podatke DOSOR-ja: v času izvajanja projekta je bilo padcev med stanovalkami in stanovalci skupno 90, od tega samo štirje s hujšimi posledicami (zlomi). Večje število padcev je pri ženskah (teh je tudi več v domu), starostno pa si sledijo: med 80. in 90. letom, 70. in 80. leti, manj med mlajšimi. Padcev se največ zgodi med hojo, nato pa med vstajanjem ali sedanjem na posteljo ter med sedanjem in vstajanjem iz vozička. Največ padcev je v sobah stanovalcev, nato na domskih hodnikih, v kopalnici ali wc-ju ter v jedilnici.

K preventivi, da bi padcev bilo čim manj, izredno pripomore metoda SPPB, ki je priznana, učinkovita, zanesljiva in poceni metoda za preizkus in oceno funkcionalne in fizične sposobnosti spodnjih okončin (5-krat vstajanje in sedanje na stol, hoja na 4 metre ter stoječi položaj 10 sekund na mestu). Ulmska metoda je povzeta po Nemcih (Ulm, mesto na Bavarskem). Seveda pa k temu pripomore vsakodnevna vadba oziroma telovadba.
Dušanka Uršič, fizioterapevtka iz DSO Tabor – enota Poljane v Ljubljani je predstavila sodelovanje 27 stanovalk in stanovalcev, v starosti od 84 do 91 let, ki telovadijo trikrat tedensko in ob ponedeljkih je z njimi telovadil tudi dr. Božidar Voljč. Izmed stanovalk je to obliko druženja izredno pohvalila Ana Boh, ki je v domu na Poljanah že drugo leto.

Diplomirana fizioterapevtka v DOSOR-ju, Anita Fekonja, pa je predstavila udeležbo 11 stanovalk in stanovalcev na vsakodnevni jutranji telovadbi, ki jo vedno ob zaključku popestrijo še s kakšno od rekreativnih iger. Tudi pri njih se je telovadbe udeležil dr. Božidar Voljč, stanovalka Senta Lončar, ki je stanovalka DOSOR-ja že dve leti, je ob tem izjavila, da brez tovrstne vsakodnevne jutranje telovadbe sploh več ne more biti.

Zatorej je dr. Božidar Voljč predlagal, da bi bilo treba padce stanovalk in stanovalcev v vseh slovenskih domovih starejših redno beležiti z izpolnitvijo posebnega predpisanega obrazca, da bi se lahko ob koncu vsakega leta pripravilo primerno poročilo za Ministrstvo RS za zdravje. Poleg tega bi bilo treba dosedanje izkušnje, prostorske možnosti in razpoložljive kadre izkoristiti tudi kot ponudbo vsem ostalim starejšim občanom, ki niso stanovalke oziroma stanovalci teh domov, da bi bilo padcev in z njimi povezanih posledic čim manj.
Vsemu temu je pritrdila tudi sodelujoča na zaključni konferenci projekta »O preventivi pred padci pri starejših«, predstavnica Ministrstva RS za zdravje, dr. Mojca Gobec, kot direktorica direktorata za javno zdravje. S tem je potrdila, da je še kako pomembno, da se aktivno starost vsakemu posamezniku podaljša kolikor se le da.


Več v Kultura in izobraževanje