Tam kjer so nekoč živeli vitezi...

Gotovo je, da so mnogi Slovenci in Slovenke slišali za Grabšince, vas v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki premorejo kakšnih 75 duš. Najbrž pa le redki vedo, da se naselje z imenom Grawischendorf, pozneje: Grabatyischen, pa Grabischinczen, Grabatintzerperk, Grabatintzn, Grabatschintzerperk, Grabattschintzen, Grabatintzen... in Grabšinci, v pisnih virih pojavlja že od davnega leta 1265, torej natanko 750 let. Nekoliko več smo o vasici izvedeli pred leti, ko je domačin Jožef Tišler, v samozaložbi izdal knjižico z naslovom: Grabšinci je čüdna ves. In ta isti Jožef, nekdanji dolgoletni predsednik Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, si je že pred leti omisli, da bi lahko za svojo vas, predvsem turizem, naredili še kaj več.

Tudi sedanje vodstvo TD Sveti Jurij, ki ga vodi Janez Mir, in ki kmalu praznuje 50-letnico obstoja in uspešnega delovanja, se je strinjalo s tem in tako so v teh turobnih jesenskih dneh, tik ob glavni vaški cesti, ki iz Gornje Radgone pelje proti Ptuju, namenu predali lepo turistično točko, ki bo gotovo pritegnila mnoge mimoidoče, da se zaustavijo in uživajo. A to ne bo vse, saj je načrtov še več, zraven pa bodo vključili bližnjo vinogradniško kmetijo Pivičan Kosi, najbrž pa tudi bližnjo oljarno, v bližini je tudi mlin na veter na Stari Gori, pa tamkajšnji etnološki muzej, cerkev sv. Duha, malo dlje Blaguško jezero ter mnoge druge zanimivosti in znamenitosti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer imajo tudi odlična vina in kulinariko, lepa kmetijska gospodarstva, kasaške in jahalne konje, oljarne, ribnike, neokrnjeno naravno okolje z gobami, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi..., skratka čudovite možnosti za razvoj nekoliko drugačnega turizma, ki privlači vedno več ljudi. Zato je prav lep primer Tišlerja, idejnega očeta turističnega obeležja v Grabšincih, kako se lahko z malo finančnih sredstev in veliko dobre volje naredi marsikaj.

Material za novo turistično točko sta prispevala turistično društvo ter družina Tišler, In prav Jožef je skupaj s svojci in prijatelji največ naredil na celotnem obeležju. "Po podatkih, ki smo jih našli v zapisih dunajskega arhiva, je leta 1265 današnja vas Grabšinci imela 12 kmetij in strelski dvorec dveh vitezov Ruperta in Mihaela, čigavo graščino je sestavljalo tudi okoli 100 ha zemljišča. Tod mimo so se pogosto napadale različne vojske, zlasti v času Karantanije in Panonije, tako da so nastali tudi zaščitni dvorci. Tukaj so se vojaki pogosto zaustavljali, se spočili in vode napili, ter konje napojili. Na tem območju je bilo veliko izvirov, katere so poimenovali Rupertovi izviri. Zato smo si sedaj uredili te izvire in okolico, tako da se tudi danes ljudje lahko v senci ustavijo, spočijejo in uživajo v teh naravnih lepotah. Že doslej so ljudje, ne le domačini, pogosto od tukaj odvažali vodo za pitje in kuhanje, saj je to zelo zdrava voda", nam je povedal idejni oče projekta Jožef Tišler, ki je ponosen tudi na grb vasi Grabšinci-curek žganja, ki je obešen na bližnje drevo. Predvsem pa ga moti, da smo se v preteklosti veliko učili zgodovino bivše države, Evrope in sveta, premalo pa vemo o tem kaj imamo v svoji neposredni bližini.

Otvoritve novega turističnega obeležja in velike pridobitve, katerega sta popestrila mlada recitatorja in glasbenika, Miha in Jan, se je poleg vodstva turističnega društva, domačinov iz Grabšincev in sosednjih krajev, udeležil tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Petrovič, ki je obljubil, da bo tudi občina primaknila kakšen evro za dokončanje zgodbe v Grabšincih, kjer naj bi uredili tudi nekaj miz, da bi se mimoidoči lahko usedli in uživali ter se napili čiste in zdrave izvirske vode. Uredili in označili bodo tudi zdravilne točke, lahko si bodo v slanem zdravilnem blatu tudi spočili noge, kot so nekoč počeli vojaki različnih vojsk, od Obrov in Avarov, do Avstro-ogarjev, Nemcev, kozakov, partizanov ipd.

Ob slovesni otvoritvi turističnega obeležja, sta Jožef Tišler in župan Petrovič, v zahvalo za podporo, za novodobnega Grabšinskega viteza I, razglasila in "okronala" predsednika TD, Janeza Mira. Slednji pa je Tišlerju, ki je mimogrede ob tej priložnosti napolnil in etiketiral nekaj vina, z nazivom "Vino viteza Ruperta-1450", v zahvalo izročil posebno "Starogorsko penino". Ob vsem tem so domačini poskrbeli tudi za prigrizek in dobro kapljico, pozneje pa so se vsi preselili na omenjeno Vinogradniško kmetijo Pivičan Kosi.

Grabšinci so sicer tudi danes razloženo naselje v osrčju Slovenskih goric, ki ležijo v dolini potoka Pinkave, kjer travniki na vlažnih tleh na obrobju doline prehajajo v njive in listnati gozd, na slemenu na vzhodu, kjer je zaselek Grabšinščak, pa je tudi nekaj vinogradov. Po dolini je speljana cesta iz Svetega Jurija ob Ščavnici proti Ptuju. Vas so ustanovili hrvaški in prekmurski kolonisti. Včasih so vas naseljevali Hrvati in prekmurski Slovenci. Za šaljivi vaški grb imajo curek žganja... Iz zbirke listin od leta 1246 do 1865, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor (Jože Mlinarič: Zbirka listin 1246 – 1865), je razvidno, da je februarja leta 1599, avstrijski nadvojvoda Ferdinand II. podelil Jakobu Janžekoviču (Jacob Jänschikhouitsch) kot nosilcu fevdne pravice za pastorka Mihaela Suhača (Michael Zuhätsch) dvorec v Grabšincih (zu Garbischinz) v velikosti poltretje kmetije (dobrih 100 hektarjev op.p.). Dvorec leži v radgonski gospoščini (herschafft) Radkherspurg in velja za deželnoknežji strelski dvorec (unsers fürstenthumbs Steyer schützen lehen). Posest je Mihaelovemu očetu Pankraciju Suhaču (Pangräz Zuhäzsch) podelil v fevd Ferdinandov oče in nadvojvoda Karel II. Pod datumom 1. novembra 1734, pa je zapisano: Gospoščina Šahenturn (herrschafft Schachen thurn) Janez Jožef Wolf grof Wildenstein (Johann Joseph graff von und zu Wildenschtein) podeli Marini Kerš (Märinä Kherschin) kupno in ščitno pismo za posest, ki jo je podedovala po Sveti materi Marini: strelski dvorec v Grabšincih (schützenhoff zu Gräboschinzendorf). Za hasnovanje se daje letno po tri šilinge, enako število krajcarjev in en denar ter dva kopuna...