Marko Suhoveršnik, salezijanec s širokim srcem

V Veržeju v Zavodu Marianum že nekaj časa živi in dela, kot salezijanec Marko Suhoveršnik. Zadolžen je za delo namestnika direktorja Zavoda Marianum. V Veržej je prišel iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Po rodu izhaja iz Savinjske doline in ko je prišel v Veržej med Prleke se je prilagodil življenju prleškega človeka in narečju.

Marko Suhoveršnik deluje v rodovni družbi Don Bosko, kot salezijanec, na kar je ponosen. Ko je končal osnovno šolo je šolanje nadaljeval na Srednji verski šoli v Želimljah. V začetku je sicer hotel postati duhovnik, a splet okoliščin je narekoval, da se je odločil in postal salezijanec pomočnik. Pravi, da mu to delo leži, kajti vedno je hotel delati z mladino in v skupnosti. Še preden je prišel v Veržej med tukajšnje salezijance, je nekaj časa delal in pomagal na Rakovniku pri Ljubljani, ob tem pa še hodil pomagat kot salezijanec na pastoralno pomoč v Šentrupert na Dolenjskem.

"Čeprav, ko sem sprejel delo in službo salezijanca sem se zavedal pomena, da salezijanci nimamo stalnega »bivališča«, ampak nas predstojniki preseljujejo iz enega v drugi zavod", nam je povedal Marko. "Kot Savinjčan se med Prleki dobro počutim in takega kot so me sprejeli medse salezijanci in verniki župnije Veržej". Druga njegova plat delovanja pa je pisanje, slikanje oblikovanje tiskovin. Tako je pred leti v salezijanski založbi Salve spoznal to delo, ki ga je prav tako vzljubil. Tudi v Veržeju se je takoj, ko je prišel začel ukvarjati s tovrstnim delom, in sicer oblikovanje tiskovin za Veržejski zavod Marianum, pri čemer opravlja isto delo še za druge salezijanske ustanove v Sloveniji. Tako nam je zaupal, da tudi ureja publikacijo Dom stoletni. Njegovo delo pa poznajo tudi bralci veržejskega občinskega glasila Fünkešnica.

Sicer pa je Marko Suhoveršnik človek s širokim srcem, kajti rad pomaga drugim, ki so pomoči potrebni. Marko je popotnik svetovnega kova, zato svoje misijonarsko prostovoljno poslanstvo, kot salezijanec rad razdaja med uboge in revne po svetu. Z misijonarskim prostovoljstvom je začel davnega leta 2005. Bilo je nekega dne razlaga Marko, ko se je v Šentrupertu po naključju srečal z nečakom misijonarke Zvonke Mikec, ki je delovala v Angoli. Že naslednje leto je kot prostovoljni misijonar – salezijanec šel v Angolo. Za njim je še ena pomembna misijonarska pot, ko se je podal na pot v Mozambik. No letos poleti, pa je bil vodja odprave, ko se je še s tremi mladimi študenti podal v Ekvador.

Njegovi vtisi iz vseh treh dosedanjih potovanj, kot misijonski prostovoljec so nepozabni, spomini so zapisani v njegovi beležki in utripi, kjer je deloval zabeleženi na filmski trak. Takšen je torej Marko Suhoveršnik, preprost in skromen človek in njegovo vodilo, da je potrebno pomagati revnim in ubogim, kar je že doslej velikokrat dokazal v praksi, kajti gre za človeka dejanj prostovoljstva.