Slovenija z ničnostno tožbo v primeru Tovarne sladkorja Ormož
Slovenija bo pravico glede Tovarne sladkorja Ormož iskala na Sodišču EU
Tovarna sladkorja Ormož
Leta 2010 je Evropska komisija v Tovarni sladkorja Ormož (TSO) opravila revizijo, v okviru katere je ugotovila,
da program ni bil ustrezno izveden, saj niso porušili silosov za
shranjevanje sladkorja, in da tako ni šlo za popolno, ampak le za delno
odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Komisija zato od Slovenije terja
vračilo 25 odstotkov izplačane pomoči, kar znaša 8,7 milijona evrov.
Urad
vlade za komuniciranje pa je po seji vlade pojasnil, da se Slovenija s
stališčem Bruslja ne strinja, saj je bila v Sloveniji predvidena možnost
ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni
silosi in naprave za pakiranje. Zato so na slovenski strani prepričani, da ohranitev delovanja pakirnice in
silosov, ki so ves čas v uporabi, ni bila v nasprotju z evropskimi
predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih
zmogljivosti.
Po mnenju vlade je kazen nesorazmerna, saj je zakonodaja, ki to področje ureja, ohlapna, sodišče EU-ja pa je po vladnih navedbah v primeru Italije že dopustilo možnost, da odstranitev silosov ne velja, če so se le-ti uporabljali le za skladiščenje kvotnega sladkorja drugih proizvajalcev ali kvotnega sladkorja, ki je bil odkupljen od drugih proizvajalcev. Ob tem se sklicujejo tudi na dokument Evropske komisije glede mejnih primerov, kjer je navedeno, da se lahko v primerih, ko neskladnost izhaja iz težav pri razlagi zakonodaje EU-ja, takšna olajševalna okoliščina upošteva in predlaga nižja kazen ali pa finančna kazen celo opusti.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob tem pojasnil, da je ministrstvo vložitev tožbe vladi predlagalo po posvetovanjih z agencijo za kmetijske trge in pravniki. Židan je mnenja, da imamo pri tem možnost, da tudi zmagamo.
Na območju Slovenije proizvodnja sladkorja ni več mogoča, v celoti je bila ukinjena tudi pridelava sladkorne pese, a se v zadnjem času pojavljajo pobude, da bi se ta industrija pri nas ponovno obudila. To bo tudi možno, ko bodo leta 2017 v EU-ju padle sladkorne kvote.
Po mnenju vlade je kazen nesorazmerna, saj je zakonodaja, ki to področje ureja, ohlapna, sodišče EU-ja pa je po vladnih navedbah v primeru Italije že dopustilo možnost, da odstranitev silosov ne velja, če so se le-ti uporabljali le za skladiščenje kvotnega sladkorja drugih proizvajalcev ali kvotnega sladkorja, ki je bil odkupljen od drugih proizvajalcev. Ob tem se sklicujejo tudi na dokument Evropske komisije glede mejnih primerov, kjer je navedeno, da se lahko v primerih, ko neskladnost izhaja iz težav pri razlagi zakonodaje EU-ja, takšna olajševalna okoliščina upošteva in predlaga nižja kazen ali pa finančna kazen celo opusti.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob tem pojasnil, da je ministrstvo vložitev tožbe vladi predlagalo po posvetovanjih z agencijo za kmetijske trge in pravniki. Židan je mnenja, da imamo pri tem možnost, da tudi zmagamo.
Na območju Slovenije proizvodnja sladkorja ni več mogoča, v celoti je bila ukinjena tudi pridelava sladkorne pese, a se v zadnjem času pojavljajo pobude, da bi se ta industrija pri nas ponovno obudila. To bo tudi možno, ko bodo leta 2017 v EU-ju padle sladkorne kvote.
