Maji - starodavno ljudstvo stare Amerike in arheolog dr. Ivan Šprajc
Predavanje mednarodno uveljavljenega arheologa, etnologa in antropologa dr. Ivana Šprajca v Ljutomeru
Predavanje dr. Ivana Šprajca v Ljutomeru
V petek, 20. februarja, je v dvorani Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, v soorganizaciji Lions kluba Ljutomer in akademske potovalne agencije Ars Longa potekalo zanimivo predavanje mednarodno uveljavljenega arheologa, etnologa in antropologa dr. Ivana Šprajca. Pri svojih znanstvenih raziskovanjih je osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo.
Malo je civilizacij, okoli katerih bi se spletlo toliko mitov, kot se
jih je okoli Majev. Še manj pa je Slovencev, ki bi o Majih vedeli
toliko, kot dr. Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in
prostorske študije v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Njegova
mezoameriška zgodba, ki se je začela s študentsko izmenjavo ter se
nadaljevala z magisterijem in nato še doktoratom na Mehiški nacionalni
univerzi, se danes nadaljuje v obliki pregledovanja velikega območja v
notranjosti mehiškega polotoka Jukatan. S svojo ekipo že več sezon
zapored išče zapuščena majevska mesta.
V uvodu predavanja je predstavil kulturo Majev, njihovo izredno bogato arheološko dediščino, poznavanje nebesnih ciklov in zakonitosti časa. Ozemlje, kjer so živeli, je zajemalo Gvatemalo, del Salvadorja in Hondurasa ter širno mehiško pokrajino, polotok Jukatan. Gradili so mesta na najbolj nedostopnih krajih, globoko v džungli. Za kuhanje in obdelovanje zemlje so uporabljali lesene, glinene in kamnite izdelke. Kovin niso poznali, ukvarjali so se s poljedelstvom. Bili so mojstri kamnoseštva, saj so gradili velike piramide in svetišča. Veljajo za graditelje ene najbogatejših in najsijajnejših zgodnjeameriških civilizacij.
V nadaljevanju predavanja pa je dr. Šprajc ob zanimivem in slikovitem prikazu dogodkov ter doživetij predstavil še delo odprave v letu 2013 in 2014. Bila je zelo uspešna. Odkrili so mesto Chactún. Natančnejše iskanje so jim omogočili posnetki iz zraka, ki so bili kjučni za odkritje dveh starodavnih mest. Uspelo jim je najti izgubljeno mesto Lagunita. Le slabih šest kilometrov stran, v težko prehodnem gozdu pa so lani odkrili še eno, do zdaj povsem neznano majevsko mesto. Poimenovali so ga Tamchén, kar v majevskem jeziku pomeni globoki vodnjak. S temi odkritji je požel veliko zanimanja in pozornosti, tako svetovne kot domače javnosti. Dr. Šprajc pa seveda že dela načrte za nadaljnja raziskovanja.
V uvodu predavanja je predstavil kulturo Majev, njihovo izredno bogato arheološko dediščino, poznavanje nebesnih ciklov in zakonitosti časa. Ozemlje, kjer so živeli, je zajemalo Gvatemalo, del Salvadorja in Hondurasa ter širno mehiško pokrajino, polotok Jukatan. Gradili so mesta na najbolj nedostopnih krajih, globoko v džungli. Za kuhanje in obdelovanje zemlje so uporabljali lesene, glinene in kamnite izdelke. Kovin niso poznali, ukvarjali so se s poljedelstvom. Bili so mojstri kamnoseštva, saj so gradili velike piramide in svetišča. Veljajo za graditelje ene najbogatejših in najsijajnejših zgodnjeameriških civilizacij.
V nadaljevanju predavanja pa je dr. Šprajc ob zanimivem in slikovitem prikazu dogodkov ter doživetij predstavil še delo odprave v letu 2013 in 2014. Bila je zelo uspešna. Odkrili so mesto Chactún. Natančnejše iskanje so jim omogočili posnetki iz zraka, ki so bili kjučni za odkritje dveh starodavnih mest. Uspelo jim je najti izgubljeno mesto Lagunita. Le slabih šest kilometrov stran, v težko prehodnem gozdu pa so lani odkrili še eno, do zdaj povsem neznano majevsko mesto. Poimenovali so ga Tamchén, kar v majevskem jeziku pomeni globoki vodnjak. S temi odkritji je požel veliko zanimanja in pozornosti, tako svetovne kot domače javnosti. Dr. Šprajc pa seveda že dela načrte za nadaljnja raziskovanja.
