Občina Ljutomer razvojno najbolj prodorna občina v regiji
Nagrado Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije je prejela občina Šentrupert, občina Ljutomer pa je zmagala v regiji vzhodne Slovenije
V torek, 10. marca, so na srečanju občin in županov Slovenije na Bledu, razglasili regionalne in nacionalne zmagovalke Zlati kamen 2015. Nagrado Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije
je prejela občina
Šentrupert, občina Ljutomer pa je zmagala v regiji vzhodne Slovenije.
Občina Šentrupert je hkrati bila tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, občina Šempeter - Vrtojba je zmagovalna v regiji zahodne Slovenije (Primorska in Gorenjska), Slovenske Konjice v regiji od Posavja do Koroške ter Ljutomer v regiji vzhodne Slovenije, kjer sta finalistki bile tudi Mestna občina Murska Sobota in občina Turnišče. Plaketo je županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, prejela iz rok mag. Miha Ješeta, župana lanske zmagovalke, Občine Škofja Loka.
Pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev
Kot so na podelitvi pojasnili, občina Ljutomer izstopa po zelo aktivnem pristopu, ki je sicer močno usmerjen v razvoj infrastrukture, a ima ravno tako izrazite okoljske in socialne poudarke. V štirih letih so v občini izpeljali 40 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, za kar so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Pri tem so se transferji iz državnega proračuna zmanjšali za devet odstotkov. Ljutomer je sicer pozornost vzbudil pred tremi leti, ko je kot prva manjša občina v Sloveniji s trajnostno prometno strategijo prejela evropsko nagrado za trajnostno mobilnost.
V zadnjem času si v mestu prizadevajo, da bi k nam čim bolj uspešno prenesli dobre prakse avstrijskega mesta Güssing, ki velja za zgleden primer energetske samopreskrbe. Za ta namen so oblikovali slovensko-avstrijsko partnerstvo (PEMURES), in leta 2010 v Ljutomeru ustanovili Kompetenčni center za obnovljive vire energije Ljutomer (COVE).
Osrednja tema srečanja sta bila trajnostni razvoj in kohezijska politika 2020. Udeležila sta se ga tudi ministrica Alenka Smerkolj, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo ter kot častni gost in slavnostni govornik, premier dr. Miro Cerar. Nagrado Zlati kamen se podeljuje od leta 2012, dosedanje zmagovalke pa so bile Škofja Loka (2014), Postojna (2013) in Idrija (2012). V raziskavo projekta Zlati kamen je vključenih 51 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje.
Kako so izbirali?
Kot so pojasnili na spletni strani organizatorja, metodologije izbora v grobem ne spreminjajo. Vsako leto najprej opravijo analizo vseh javno dostopnih razvojnih dokumentov za vse slovenske občine. Vtis o razvojnih dosežkih občine dobijo tudi s pomočjo člankov v medijih in zlasti v občinskih glasilih.
Sledi kvantitativna analiza s pomočjo 51 kazalnikov v sistemu ISSO. Tretji korak je posebna kvalitativna analiza, kjer s pomočjo posebnega vzorca ocenjujejo strateško usmerjenost občine, politično kulturo in aktivnost. Ob tem posebej pretresejo tisto področje, ki je v posameznem letu posebej izpostavljeno. Letos so se posebej osredotočali na trajnostni razvoj. Zadnji korak je glasovanje o zmagovalcih, ki ga opravi Strokovni svet Zlatega kamna.
O projektu Zlati kamen
Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Zlati kamen meri na tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene: zagotavljanju pogojev za dobro življenje.
Zlati kamen vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti: ISSO – Informacijski sistem slovenskih občin, ki vključuje bazo podatkov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine in jo nadgrajuje z vrsto analitičnih orodij; Medijski splet Zlati kamen, ki je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih informacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni. Vključuje konferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten; ter Nagrado Zlati kamen, ki je glavno orodje za spodbujanje dobrega razvoja. Enkrat letno jo podelijo razvojno najbolj prodorni občini. Podelitev poteka na konferenci Zlati kamen.
Zlati kamen je v ožjem smislu namenjen lokalnim politikom in strokovnjakom, ki delujejo v lokalni upravi. V širšem smislu meri na vsakega državljana – želi ga osveščati o dobri lokalni samoupravi in ga tako razvijati v zahtevnega, kritičnega volilca.
Zlati kamen je skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. Pri vsebinskem razvoju in pri izbiri razvojno najbolj prodorne občine sodelujejo s Strokovnim svetom Zlatega kamna, neodvisnim telesom, v katerega so vključeni strokovnjaki s treh slovenskih univerz in iz prakse.
Pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev
Kot so na podelitvi pojasnili, občina Ljutomer izstopa po zelo aktivnem pristopu, ki je sicer močno usmerjen v razvoj infrastrukture, a ima ravno tako izrazite okoljske in socialne poudarke. V štirih letih so v občini izpeljali 40 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, za kar so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Pri tem so se transferji iz državnega proračuna zmanjšali za devet odstotkov. Ljutomer je sicer pozornost vzbudil pred tremi leti, ko je kot prva manjša občina v Sloveniji s trajnostno prometno strategijo prejela evropsko nagrado za trajnostno mobilnost.
V zadnjem času si v mestu prizadevajo, da bi k nam čim bolj uspešno prenesli dobre prakse avstrijskega mesta Güssing, ki velja za zgleden primer energetske samopreskrbe. Za ta namen so oblikovali slovensko-avstrijsko partnerstvo (PEMURES), in leta 2010 v Ljutomeru ustanovili Kompetenčni center za obnovljive vire energije Ljutomer (COVE).
Osrednja tema srečanja sta bila trajnostni razvoj in kohezijska politika 2020. Udeležila sta se ga tudi ministrica Alenka Smerkolj, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo ter kot častni gost in slavnostni govornik, premier dr. Miro Cerar. Nagrado Zlati kamen se podeljuje od leta 2012, dosedanje zmagovalke pa so bile Škofja Loka (2014), Postojna (2013) in Idrija (2012). V raziskavo projekta Zlati kamen je vključenih 51 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje.
Kako so izbirali?
Kot so pojasnili na spletni strani organizatorja, metodologije izbora v grobem ne spreminjajo. Vsako leto najprej opravijo analizo vseh javno dostopnih razvojnih dokumentov za vse slovenske občine. Vtis o razvojnih dosežkih občine dobijo tudi s pomočjo člankov v medijih in zlasti v občinskih glasilih.
Sledi kvantitativna analiza s pomočjo 51 kazalnikov v sistemu ISSO. Tretji korak je posebna kvalitativna analiza, kjer s pomočjo posebnega vzorca ocenjujejo strateško usmerjenost občine, politično kulturo in aktivnost. Ob tem posebej pretresejo tisto področje, ki je v posameznem letu posebej izpostavljeno. Letos so se posebej osredotočali na trajnostni razvoj. Zadnji korak je glasovanje o zmagovalcih, ki ga opravi Strokovni svet Zlatega kamna.
O projektu Zlati kamen
Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Zlati kamen meri na tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene: zagotavljanju pogojev za dobro življenje.
Zlati kamen vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti: ISSO – Informacijski sistem slovenskih občin, ki vključuje bazo podatkov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine in jo nadgrajuje z vrsto analitičnih orodij; Medijski splet Zlati kamen, ki je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih informacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni. Vključuje konferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten; ter Nagrado Zlati kamen, ki je glavno orodje za spodbujanje dobrega razvoja. Enkrat letno jo podelijo razvojno najbolj prodorni občini. Podelitev poteka na konferenci Zlati kamen.
Zlati kamen je v ožjem smislu namenjen lokalnim politikom in strokovnjakom, ki delujejo v lokalni upravi. V širšem smislu meri na vsakega državljana – želi ga osveščati o dobri lokalni samoupravi in ga tako razvijati v zahtevnega, kritičnega volilca.
Zlati kamen je skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. Pri vsebinskem razvoju in pri izbiri razvojno najbolj prodorne občine sodelujejo s Strokovnim svetom Zlatega kamna, neodvisnim telesom, v katerega so vključeni strokovnjaki s treh slovenskih univerz in iz prakse.
