Beltinski grad je sedaj spet občinski
Vprašanje je kaj bo z ostalimi zemljišči, ki jih zahtevajo dediči zadnje beltinske grofice
Beltinski grad
Med pomembnejšimi gradovi v pokrajini ob Muri je tudi beltinski grad, ki ga je pred leti pred propadanjem ohranila občina Beltinci. S pomočjo Zavoda za kulturno dediščino Maribor je projekt obnove gradu potekal več fazno.
Sicer pa naj bi v idiličnem naravnem okolju med stoletnimi drevesi sredi
Beltincev stal grad, ki naj bi stal že v srednjem veku med 14 in 15.
stoletjem. Graščina je bila obdana z obzidjem s štirimi stolpi, ki ga je
obdajal obrambni jarek z vodo iz potoka Črnec. Današnja graščina gradu
je ohranila značilno baročno podobo. Grad je zgrajen kot enonadstropna
stavba, ima pa še posebno zanimivost s podzemnimi rovi. Tako en
podzemni rov povezuje grad s cerkvijo, drugi pa z grajsko kaščo z
železnimi vhodnimi vrati iz leta 1754.
V že obnovljenih prostorih je poročna dvorana, razstavni prostor itd. V gradu se skozi leto odvijajo najrazličnejše kulturne prireditve, srečanja in priložnostne razstave. Ko so pred leti potekala obsežna arheološka izkopavanja so med drugim našli ostanke četrtega grajskega stolpa in gospodarskega dela. Četrti raziskovalni grajski stolp naj bi izviral iz 17. stoletja, zgradil pa bi naj ga takratni beltinski grof Franc Nadasdy, ki je živel v gradu in je tudi dal sezidati obrambne stolpe pred vpadi Turkov. Grof Nadasdy je leta 1664 postal zemljiški gospodar Beltincev. Po navedbah strokovnjakov so zidni ostanki gradu v drugi svetovni vojni zgoreli, oziroma bili porušeni, potem pa odstranjeni.
Do konca druge svetovne vojne je bila lastnica gradu grofica Marija Zichy, ki je v njem živela vrsto let. Sedaj po 21 letih, ko je potekal denacionalizacijski postopek glede beltinskega gradu, je bilo odločeno, da dediči nimajo pravice do vračila gradu. Kajti zahteva dedičev zadnje beltinske grofice je bila v tem, da bi le-ti grad dobili vrnjen nazaj v naravi ali v denarju. Pravdanja so se torej obrnila v prid občine Beltinci. Občina Beltinci je namreč prejela v začetku februarja razsodbo Upravnega sodišča, da se tožba denacionalizacijskih upravičencev zavrže in omenjeni dediči zadnje beltinske grofice niso upravičeni vračila gradu v naravi. Tako je po razsodbi beltinski grad spet postal občinska last. S tem večletnim problemom glede denacionalizacijskega postopka je seznanjeno tudi Ministrstvo za kulturo. Druga še žgoča plat tega problema pa so zemljišča, ki še dedičem niso vrnjena, kar tudi zahtevajo. Gre torej za okoli 1000 ha površine zemljišč in gozdov.
V že obnovljenih prostorih je poročna dvorana, razstavni prostor itd. V gradu se skozi leto odvijajo najrazličnejše kulturne prireditve, srečanja in priložnostne razstave. Ko so pred leti potekala obsežna arheološka izkopavanja so med drugim našli ostanke četrtega grajskega stolpa in gospodarskega dela. Četrti raziskovalni grajski stolp naj bi izviral iz 17. stoletja, zgradil pa bi naj ga takratni beltinski grof Franc Nadasdy, ki je živel v gradu in je tudi dal sezidati obrambne stolpe pred vpadi Turkov. Grof Nadasdy je leta 1664 postal zemljiški gospodar Beltincev. Po navedbah strokovnjakov so zidni ostanki gradu v drugi svetovni vojni zgoreli, oziroma bili porušeni, potem pa odstranjeni.
Do konca druge svetovne vojne je bila lastnica gradu grofica Marija Zichy, ki je v njem živela vrsto let. Sedaj po 21 letih, ko je potekal denacionalizacijski postopek glede beltinskega gradu, je bilo odločeno, da dediči nimajo pravice do vračila gradu. Kajti zahteva dedičev zadnje beltinske grofice je bila v tem, da bi le-ti grad dobili vrnjen nazaj v naravi ali v denarju. Pravdanja so se torej obrnila v prid občine Beltinci. Občina Beltinci je namreč prejela v začetku februarja razsodbo Upravnega sodišča, da se tožba denacionalizacijskih upravičencev zavrže in omenjeni dediči zadnje beltinske grofice niso upravičeni vračila gradu v naravi. Tako je po razsodbi beltinski grad spet postal občinska last. S tem večletnim problemom glede denacionalizacijskega postopka je seznanjeno tudi Ministrstvo za kulturo. Druga še žgoča plat tega problema pa so zemljišča, ki še dedičem niso vrnjena, kar tudi zahtevajo. Gre torej za okoli 1000 ha površine zemljišč in gozdov.
