Križevce pri Ljutomeru so obiskali vinski vitezi

Prvo srečanje konzulatov evropskega reda vitezov vina s področja Alpe Adria v Prlekiji

Jože Žerdin, sobota, 6. junij 2015 ob 17:21
Vinski vitezi v Križevcih

Vinski vitezi v Križevcih

Prlekijo so v soboto, 6. junija, obiskali člani evropskega reda vitezov vina s področja Alpe Adria, ki pokrivajo območje od Jadrana do Alp. Na srečanje so prišli predstavniki iz Slovenije, avstrijske Koroške, avstrijske Štajerske, Gradiščanske, Italije - pokrajine Fruli Venecia in Hrvaške.

Poslanstvo evropskega reda vitezov vina Ordo epuestris vini Europae izhaja iz tradicije viteškega reda svetega Jurija, ki ga je leta 1468 ustanovil cesar Friderik III, papež Pavel II. pa potrdil z bulo 1.1.1469. Leta 1894 je Gradiščanski panonski red vitezov vin s sedežem v Železnem na Gradiščanskem v Avstriji obudil tradicijo vinskega viteštva in začel tudi v drugih državah, kjer so bile za to primerne razmere ustanavljati konzulate in tako širiti svoje delovanje. Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo za vinsko kulturo, za krščanske vrednote, za izboljšanje kvalitete življenja z vinom, za pravo plemenitost duha, za socialne in dobrodelne dejavnosti.

Vinski viteški red je zakoreninjen v srednjeveški tradiciji, posebno mesto v redu ima sveti Jurij iz leta 1273, oziroma 1308 in 1468, za plemenita viteška prijateljstva, za evropsko pripadnost, za mir in bogastvo vina. Kot zapriseženi častilci vina le-to spoštujejo in ga tudi negujejo ter častijo. S čaščenjem vina dvigujejo kozarce, kot pozdrav Evropi za katero želijo, da postane kot vinski kontinet miru, zaradi tega kjer je bilo v tisočletjih prelitega veliko krvi in hudodelstva, da Evropa postane kontinet miru. Njihovo načelo je dvignimo kozarce, položimo orožje. Vinski vitezi želijo z vinom prijateljevati – človek s človekom, narodi med narodi. Gre za tretje obdobje delovanja Evropskih vinskih vitezov in v katerem željo nadaljevati to obliko viteštva v 21. stoletju. Konzulat za Slovenijo deluje že skoraj 25 let. Vsi evropski konzulati, ki so povezani, jih povezuje skozi čaščenje vina, kot krščanske vrednote, kot evropske vrednote so tiste, ki jih vitezi priznajo.

Najprej so se zbrali na župnijskem dvorišču v Križevcih pri Ljutomeru, kjer so jih s prleškimi dobrotami in vini postregli gostitelji iz občine Križevci. Nato so v slavnostni povorki po križevskih ulicah odšli v župnijsko cerkev sv. Križa, kjer jih je pred cerkvijo sprejel domači župnik, ves čas jih je spremljala Prleška godba – veterani DU Ljutomer. Pred zahvalno sveto mašo, katero je daroval domači križevski župnik Štefan Vinkovič, ob somaševanju duhovnikov iz drugih držav in častni evangeličanski škof na Slovenskem mag. Geza Erniša. V kulturnem programu so sodelovali domači cerkveni pevski zbor, program pa sta še obogatila Melanija Markovič in Teodor Žalik, sledili so pozdravi konzulov, v imenu občine Križevci pa je zbrane nagovoril župan, mag. Branko Belec.

Po sveti maši so se odpravili na Dvorec Jeruzalem, kjer je bila zaigrana evropska himna, nato je sledil svečan podpis listine o miru, s katero želijo potrditi to svojo pripadnost miru. Ob vsem tem so iz keliha Galus Pacis (to je najvišji red, ki ga podeljujejo redu mirovnikom v Evropi), izpili vino miru – vino šipon. Tako bo odslej vino šipon, ki bo povezoval narode in dežele na področju Alpe Adria. Zbrane vinske viteze je ob podpisu listne o mirupozdravila  Slovenska vinska kraljica Sandra Vučko. Nato so se vinski vitezi odpravili v bližnjo cerkev Žalostne Matere Božje pri Dvorcu Jeruzalem na viteško akademijo, kjer je zbranim predavala o vino sorte šipon, povezano z Jeruzalemom velika vinska dama prof. dr. Slavica Šikovec.

Tokratno prvo srečanje konzulatov evropskega reda vitezov vina s področja Alpe Adria v Prlekiji, so sklenili z viteškim kosilom v Termah Banovci z izbranimi vini slovenskih vinogradnikov iz vinorodnih podokolišev Gornja Radgona, Kapela, Lendava, Goričko, Ljutomer in Ormož, katera je predstavil konzularni enolog Tone Vodovnik.


Več v Kultura in izobraževanje