Ni slike brez pesmi, ne pesmi brez slike

V prostorih Javnega zavoda Knjižnica Gornja Radgona so v petek, 19. junija zvečer, odprli razstavo likovnih del Milene Marije Reščič, pravzaprav Šerugove z Melov, ki živi in ustvarja v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Izhaja namreč iz znane kulturniške družine, kajti mama je bila pesnica in pisateljica, oče pa je kiparil. Vse to je verjetno tudi mali Mileni bilo »položeno v zibko«, saj se je odločila za študij slikanja ter do upokojitve poučevala likovni pouk na Osnovni šoli v Lenartu.

Po upokojitvi se je še sama »razcvetela« na področju likovnega ustvarjanja. Slika v akrilu in olju, na različne podlage, posebno pa ji je pri srcu slikanje enkavstik (slikanje s voskom). Toda tudi kiparjenje ji je zelo blizu, ustvarjanje plastik iz različnih vrst lesa, pa tudi oblikovanje gline ji ni tuje, saj so njene keramike izredno lepe.

Profesorica umetnostne zgodovine in socialne kulture Petra Čeh je o delu Milene Marije Reščič me drugim zapisala: »...Lesu avtorica pusti,da sam izpove svojo zgodbo. V njem najde njegov najboljši potencial - po njegovi obliki, trdoti, barvi, morebitnih napakah in »starostnih pegah«. Njeni kipi tako tem propadlim drevesom podaljšajo življenje in postanejo kot lesene knjige, iz katerih je moč prebrati zgodbo o ljudeh in ljubezni. Njena slikarska dela so barvno vehementna in markantna. Barve so simbolno označene, zato včasih zaslutimo pridih ekspresionizma, čeprav kaže motivika tudi znake abstraktne forme. Glavni vsebinski poudarek je narava ter problematika uničevanja narave in dediščine. Slike želijo opozoriti na to, da je uničenje mogoče preprečiti, če le imamo dovolj senzibilnosti za stvari, ki obstajajo okoli nas...«

Otvoritev razstave z uvodnim nagovorom je opravila predsednica Društva upokojencev Gornja Radgona, Inge Ivanek, v spremljajočem krajšem kulturnem programu pa sta nastopila mladi violinist, petošolec Primož Lapi iz avstrijske Radgone (Bad Radkersburg), ter soprog umetnice Reščičeve, Dominique Reščič. Slednji je tudi prebral dvoje svojih pesmi ter s tem poudaril, da se s soprogo Mileno izredno ujemata: njegove pesmi bi ne bile to, kar so, če bi jih ne dopolnjevale slike, a slike pravo vsebino povedo, če jih spremlja besedilo pesmi. Toda tokrat so besedila tudi na nekaterih razstavljenih slikah: po besedah avtorice gre za ogam, besedila v starokeltski pisavi ter v etruščanski pisavi.