Fosilni morski ježki s Štajerske
Damjan Zupančič, je po poklicu strojnik, v prostem času pa je predan svojemu priljubljenemu hobiju - paleontologiji. Z zbiranjem fosilov se ukvarja že preko 20 let in je do danes zbral mnogo prvovrstnih primerkov in oblikoval lepo muzejsko zbirko, ki šteje okoli 15.000 evidentiranih primerkov. Med njemu najljubše fosile uvršča morske ježke, polže, školjke in korale, zanima ga tudi fosilni les, slovenski glavonožci in miocenski fosili s Štajerske, kjer zadnja leta preživi veliko časa ...
Polet z balonom v Bakovcih
V Bakovcih je v soboto v organizaciji Balonarskega kluba Bakovci potekal že 6. balonarski festival Sumičfest. Prvi baloni so se iz Bakovec dvignili že ob 7. uri, po tekmovalnem poletu pa je sledil še zabavni program in polet, med katerim so tudi gosti lahko z balonom poleteli pod jasno nebo.
Temne poti Babjega Ložiča
Še dolga leta po drugi svetovni vojni, pravzaprav skoraj do začetka devetdesetih let, je nad povojnimi dogajanji v Babjem Ložiču v Ljutomeru, sicer priljubljenem cilju meščanskih sprehajalcev, visela nikjer zapisana ali ukazana prepoved gibanja v globino tega gozdička.
Prleki med najboljšimi na državnem prvenstvu v tekmovanju elastomobilov
V soboto, 2. aprila, je v Ljubljani potekalo že osmo državno tekmovanje elastomobilov - vozil, gnanih na ekološko elastično energijo, ki ga prireja Hiša eksperimentov. Hiša eksperimentov je 26 osnovnim šolam, ki so se prijavile na tekmovanje, na voljo dala dve elastiki, mladi inženirji pa so z lastno inovativnostjo energijo elastik izkoristili in ustvarili avtomobil.
Nandek ima svoj klub oboževalcev na Facebook-u
Künštni Prlek, "preprosti človek z grabe", Nandek Šef, ki med domačini zaradi svojega načina življenja velja za posebneža posebne sorte, ima na Facebooku-u klub oboževalcev, skupino Nandek Šef Fan Klub v kateri je trenutno 69 članov. Skupini se lahko pridružite tudi vi, s klikom tukaj.
Planet dinozavrov v Mariboru
Od 24. februarja do 13. marca je v Mariboru v Planetu Tuš bil na ogled Planet dinozavrov, kjer so bili razstavljeni računalniško vodeni modeli dinozavrov v naravni velikosti ter razstava fosilov Slovenije. Razstavo so spremljali tudi dogodki in prireditve s plesom in ustvarjalnimi delavnicami za otroke ter številne akcije. Razstava se je danes zaključila in če ste razstavo zamudili, si jo lahko ogledate v priloženi fotogaleriji.
Kako je izgledal Glavni trg v Ljutomeru pred 100 leti?
Kako izgleda Glavni trg v Ljutomeru danes, več ali manj vsi vemo in kako je izgledal še leta 2007 pred veliko obnovo se verjetno še tudi večina spominja. Sedaj ni več tako zelen, kot je bil nekdaj, a spomini so se ohranili na starih fotografijah. V naši galeriji se jih je skozi leta nabralo kar nekaj, ena najstarejših, ki prikazuje trg je iz leta 1909. Nekaj fotografij in slik je še starejših in prikazujejo tudi ostale kraje v Prlekiji.
Velika akcija na policijski akademiji detektiva Frančeka
Policisti Policijske uprave Murska Sobota so tudi letos skupaj s kolektivom termalnega kopališča Banovci med zimskimi šolskimi počitnicami pripravili preventivni projekt za otroke, Policijska akademija detektiva Frančeka. Otroci tako na zanimiv način spoznavajo delo policistov, danes pa je bila na vrsti "Velika akcija", kjer so policisti zaustavili pijanega voznika, ki je dirjal skozi Banovce in ogrožal okolico.
Zgodovina ljutomerskega grba
Grb je v obliki ščita. Sestavljen je iz štirih barv, srebrne, rjave, zelene in rdeče. Osnovna barva ščita je srebrna (beli tisk) na njej je vzpenjajoči konj – enorog (rjave barve) nad zmajem (zelene barve). V heraldičnem zgornjem levem vogalu so trije rdeči krogi postavljeni 2:1. Ščit je obrobljen z dvojno črto črne barve. Z isto barvo so ločene posamezne barve v grbu.
Lotmerški »Momento more«
V Ljutomeru, v gozdu Babji Ložič naj bi pripadniki OZNE in KNOJA v letih po drugi svetovni vojni usmrtili od 9 do 12 premožnejših prebivalcev Ljutomera. Na lokaciji prikritega vojnega grobišča je postavljen tudi križ, ki stoji nekaj metrov od gozdne steze, severno od reke Ščavnice. Križ, ki bi ga naj postavili domačini in ne označuje točne lokacije grobišča, nas opominja na povojne grozote ter nosi napis "Momento more", da bi se vsak tam mimoidoči lahko zavedal umrljivosti.