Potepanje po »slovaškem« ali »malem Rimu«

Laskavi naziv za mesto Trnava v Republiki Slovaški

Filip Matko Ficko, torek, 11. december 2018 ob 16:24
Katedrala svetega Janeza Krstnika

Katedrala svetega Janeza Krstnika

Madžarska je kar tisoč let vladala Slovaški, kamor so se v srednjem veku selili nemški rudarji in trgovci, a se lahko pohvali z edinstveno dediščino starih mest, mogočnih utrdb in imenitnih cerkva. Med najstarejša mesta v Republiki Slovaški se prišteva tudi Trnava, ki jo po madžarsko imenujejo Nagyszombat, po nemško pa Tyrnau. Slovaško ime je dobilo po reki Trnávki, ki teče skozenj, a reka je dobila ime po trnih na njenih bregovih. Dandanes v tem mestu živi okrog 70 tisoč prebivalk in prebivalcev številnih narodnosti. Je 45 kilometrov oddaljeno severovzhodno od Bratislave, glavnega mesta Republike Slovaške, je pa glavno mesto Trnavskega okraja (pokrajine).

Sledovi stalne poselitve kraja so prisotni vse od neolitika dalje. V srednjem veku je na križišču poti med Češko in Madžarsko ter med Sredozemljem in Poljsko zrasla trgovska naselbina. Naselje je prvič omenjeno v listini iz leta 1211, leta 1238 pa je od madžarskega kralja Béle IV. kot prvo na ozemlju današnje Slovaške dobilo status svobodnega kraljevega mesta. Konec 13. in začetek 14. stoletja je mesto obkrožalo obzidje in v središču mesta je še dandanes videti veliko ohranjenega od tega zidu. V 16. in v 17. stoletju je Trnava bila pomembno središče madžarske protireformacije. Leta 1561 so v Trnavo prišli jezuiti, ki so vzpostavili šolski sistem ter leta 1635 ustanovili jezuitsko univerzo. Na začetku 18. stoletja je tu deloval tudi slovenski pisec in jezuit iz Trbiža Anton Kašutnik. V Trnavi je umrl leta 1745. Leta 1978 je papež Janez Pavel II. določil Trnavo kot sedež ločene slovaške nadškofije in tako po več stoletjih prizadevanj potrdil neodvisnost Slovaške cerkve od Madžarske.

Mestu Trnava pravijo tudi »slovaški Rim« ali »mali Rim«, kajti v njem je veliko cerkva, od tega kar trinajst lepo ohranjenih, nekatere še obnavljajo, za nekaterimi pa so ostala le še spominska znamenja. Tako je v ožji okolici hotela Premier v starem delu mesta v kvadratu s stranico tristotih korakov kar več verskih objektov: manjša (več nedelujoča) sinagoga spremenjena v kavarnico, katedrala svetega Nikolaja, nekdanja jezuitska univerza, dom sv. Štefana in še aktivna sinagoga tik hotela.




Morda vas zanima tudi


Več v Ostale novice