O Prlekiji
Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med rekama Dravo in Muro. Je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Je predel Slovenije - Štajerske, med gričevnatim svetom Slovenskih Goric in pomurske ravnice. Ljutomer, osrčje in metropola Prlekije, ter Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin, dajeta tej pokrajini posebno vrednoto. Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.

Zemljevid Prlekije - tukaj si lahko ogledate zemljevid Prlekije in okolice. S tanko rdečo črto so zarisane meje Prlekije. Črta predstavlja, kjer se postopoma govorica spremeni in ljudje več ne 'gučijo'. Govorica se ob sami meji spreminja. Nekateri Prlekiji pripisujejo pokrajino še naprej od Hrastje-Mota (kjer bi naj bila meja) do Gornje Radgone in okolico Razkrižja, ki spada tudi v Medmurje. Nekateri tudi Ptuj. Prleško narečje sicer zajema kraje vse do Majšperka in Rač. Na tem zemljevidu je v Prlekijo vključena pokrajina do Gornje Radgone in Razkrižja.
Slika je velika 1950*1450 px. Uporabite drsnike za ogled celotnega zemljevida.

Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Velike vinske kleti za predelavo grozdja so v Ljutomeru, Ormožu, Kapeli in Gornji Radgoni, kjer pridelujejo tudi šampanjec. Prlekija slovi tudi po pristni prleški kulinariki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in mnogimi drugimi dobrotami).

Pridite k nam, presenečeni boste nad iskreno gostoljubnostjo, odličnimi vini in hrano, katera je nekaj prav posebnega. Takšna je kot smo mi Prleki. Ampak, prepričajte se sami, da ne pretiravamo, ampak smo v resnici še preveč skromni, ko govorimo o Prlekiji.



















Oglejte si več videov iz Prlekije.

Prleško narečje
Meje Prlekije so zakoličili lingvisti in to v 19 stoletju. Na V je meja Mura, na J je državna meja s Hrvaško, na S pa meji na slovenskogoriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do Dornave, Markovci, Stojnci, do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Seveda je od vasi do vasi govorica različna.

Glavni preučevalec tega narečja je RUDOLF KOLARIČ. Ime 'prleško' je nastalo iz prislova prle < prvle (prej). Deli se na več govorov:
a) SPODNJEPRLEŠKI - V od črte Ormož-Ljutomer
b) SREDNJEPRLEŠKI - spodnje Ptujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica
c) KUJLEŠKI - (kuj - takoj) - med Dravinjo in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju
d) ZGORNJEPRLEŠKI - S od Ptuja med Pesnico in Dravo

Bistvena razlika je monoftongizacija diftongov:
- za e (stalno dolgi jat - zvezda, sveča) se govori zelo ozek e
- za o (stalnodolgi o) in o (stalnodolgi on) pa zelo ozek o
RAMOVŠ to razlaga z mlajšimi kolonizacijami uskokov. Zato bolj drži RIGLERJEVA teorija, da so monoftongi sekundarnega razvoja.

V deležnikih na -l za moški spol slišimo -a (je delal - je dela)

Slovenskogoriško narečje
To narečje se govori na področju od Maribora do Radencev, do Urbana. Na S je meja državna meja z Avstrijo, J meja teče od Radencev mimo Dvorjan, pri Zlatoličju do Polskave. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.

- V ZAHODNEM podnarečju so se akuti podaljšali. Vsi govori poznajo samo dolgi vokalni sistem.
- Meja med V in Z teče od Zgornje Velke (zah. del) - Trate - Zgornja Ščavnica - Kremberk - Sveta Trojica - Dvorjane.
- Od Lenarta proti Radencem (VZHODNI del) imajo enak vokalni sistem kot prekmurščina. Imajo dolge in kratke vokale.
- Soglasniški sistem je dokaj enoten tako za V in Z narečje.

Narečja