O Prlekiji
Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med rekama Dravo in Muro. Je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Je predel Slovenije - Štajerske, med gričevnatim svetom Slovenskih Goric in pomurske ravnice. Ljutomer, osrčje in metropola Prlekije, ter Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin, dajeta tej pokrajini posebno vrednoto. Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.

Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Velike vinske kleti za predelavo grozdja so v Ljutomeru, Ormožu, Kapeli in Gornji Radgoni, kjer pridelujejo tudi šampanjec. Prlekija slovi tudi po pristni prleški kulinariki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in mnogimi drugimi dobrotami).

Pridite k nam, presenečeni boste nad iskreno gostoljubnostjo, odličnimi vini in hrano, katera je nekaj prav posebnega. Takšna je, kot smo mi Prleki. Ampak, prepričajte se sami, da ne pretiravamo, ampak smo v resnici še preveč skromni, ko govorimo o Prlekiji.

Meje Prlekije
Prlekija je geografsko težje določljiva in se ne pokriva z območjem prleškega narečja. Po govorici zajema območje do reke Mure na vzhodu, na severu kraj Hrastje-Mota, na severozahodu kraj Očeslavci, na zahodu zajema kraje Cerkvenjak, Vitomarci, na jugu kraje Dornava, Markovci (ki spadata tudi v Lükarijo) in Ormož ter na vzhodu Razkrižje, ki ga nekateri uvrščajo v Medžimurje. To so meje, kjer ljudje »gučijo«. Govorica se ob sami meji spreminja. Geografsko v Prlekijo nekateri uvrščajo kraje do Gornje Radgone, tudi Ptuj. Prleško narečje sicer zajema kraje vse do Majšperka in Rač. Za podrobnosti glejte spodnji odstavek Prleško narečje.



















Oglejte si več videov iz Prlekije.

Prleško narečje
Meje Prlekije so zakoličili lingvisti v 19. stoletju. Na vzhodu je meja Mura, na jugu meji na državno mejo in na haloško narečje, na severu pa meji na slovenskogoriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do Dornave, Markovci, Stojnci, do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Danes je v rabi karta Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983), ki so jo dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU (2016). V tem območju, ki ga zajema prleško narečje, pa ni ravno nujno, da se bodo prebivalci izrekli za Prleke oz. da za sebe rečejo, da gučijo prleško, saj je v Sloveniji veliko predelov, kjer ljudje čutijo drugačno pokrajinsko pripadnost, kot se imenuje njihovo narečje. Tudi prleško pri tem ni izjema.

Glavni preučevalec prleškega narečja je bil Rudolf Kolarič. Ime "prleško" naj bi nastalo iz prislova prle < prvle (prej). Prleško narečje pa se deli še na več govorov: Spodnjeprleški (vzhodno od črte Ormož-Ljutomer), Srednjeprleški (spodnje Ptujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica), Kujleški (kuj - takoj, med Dravinjo in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju) ter Zgornjeprleški (severno od Ptuja med Pesnico in Dravo).

Bistvena razlika je monoftongizacija diftongov:
- za e (stalno dolgi jat - zvezda, sveča) se govori zelo ozek e
- za o (stalnodolgi o) in o (stalnodolgi on) pa zelo ozek o
Fran Ramovš je to razlagal z mlajšimi kolonizacijami uskokov. Zato bolj drži teorija Jakoba Riglerja, da so monoftongi sekundarnega razvoja.

V deležnikih na -l za moški spol slišimo -a (je delal - je dela).

Slovenskogoriško narečje
To narečje se govori na področju od Maribora do Radencev, do Urbana. Na severu je meja državna meja z Avstrijo, južna meja teče od Radencev mimo Dvorjan, pri Zlatoličju do Polskave. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.

- V zahodnem podnarečju so se akuti podaljšali. Vsi govori poznajo samo dolgi vokalni sistem.
- Meja med vzhodom in zahodom teče od Zgornje Velke (zahodni del) - Trate - Zgornja Ščavnica - Kremberk - Sveta Trojica - Dvorjane.
- Od Lenarta proti Radencem (vzhodni del) imajo enak vokalni sistem kot prekmurščina. Imajo dolge in kratke vokale.
- Soglasniški sistem je dokaj enoten tako za vzhodno in zahodno narečje.

Narečja