Krašovec, Lublančan pa Prlek na sküpnen sprehodi slučejno brsnejo v nekšo svetilko pa se iz je prikože düh:

"Hvala, ka ste me osvobodili! Za nagrado bon fsakemi izpunja željo."

Krašovec: "Jaz sem iz kmečke družine in dobro vem, kako težko je biti kmet, še posebej na Krasu. Naredi, da bo Kras vedno rodoviten."

Düh: "Nareto!"
Lublančan: "Mi u Lublan mamo poun kufr usega folka, k se prseljuje k nam. Nared okol Lublane en tak zid, de noben nau mogu not ne vn!"

Düh: "Nareto!"
Prlek: "Čü, kakši je te toti zid?"
Düh: "Visoki je približno 100m, 5m debeli, iz armeranega betona, gladke stene..."
Prlek: "Dobro, dobro... Dej, napuni ga zej z vodo! Plavejte, plavejte žabe!!!!"