Samo en DAN UPORA ni dovolj!

27. april, Dan upora

Ivek, petek, 25. april 2014 ob 07:34

Samo en DAN UPORA ni dovolj!

 

Ob
državnih praznikih na slovesen način obujamo narodovo zavedanje in spomin na
zgodovinske dogodke in ljudi, ki so odločilno vplivali na razvoj naroda.
Njihova sporočila in dela so nam vzor in spodbuda za prihodnost.

 

Leta
1941 v Evropi divja vojna. 6. aprila 1941 Kraljevino Jugoslavijo in Slovenijo
napadejo ter jo razkosajo Nemci, Italijani in Madžari. Okupatorji si
prizadevajo spremeniti deželo v lastnino, slovenski jezik in kulturo pa
izbrisati.

 

Ob
dnevu upora se v novejši zgodovini spominjamo zlasti dveh dogodkov, ki jima je
skupen upor zoper položaj naroda v času njunega nastanka. To sta ustanovitev
Osvobodilne fronte 1941 in
razglasitev Majniške deklaracije 1989. Navzlic temu, da sta nastala v različnih
zgodovinskih okoljih, ju povezujeta skupna temeljna cilja, suverenost in demokratično
odločanje naroda. Dogodkoma sledi podoben razvoj slovenske družbe. Ta je le
delno uresničil cilje, za katere so se zavzemali pobudniki upora in v katere je
verjel narod.

 

Ustanovitev Osvobodilne Fronte

27.
aprila 1941 so v Ljubljani komunisti, krščanski socialisti, sokoli, domoljubni
študenti in delavci ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda,
ki se je decembra 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto (OF), slovenskega naroda.
Sprejeli so naslednja programska temeljišča.

-
Proti okupatorju je treba izvajati oborožen upor,

-
ta upor je izhodišče za osvoboditev Slovencev,

-
vse skupine, ki sodelujejo v OF, bodo med sabo lojalne,

-
po narodni osvoboditvi prevzame oblast Osvobodilna fronta, družbena vprašanja  

  se bodo reševala demokratično ob udeležbi
celotnega naroda.

 

Majniška deklaracija 1989

8.
maja 1989 je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, izjavo slovenskih
opozicijskih strank in skupin, s katero so zahtevale samostojno državo
Slovenijo. Postavile so naslednje zahteve:

-
Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda,

-
kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi

  narodi in drugimi narodi prenovljene Evrope,

-
glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost,

  je slovenska država lahko utemeljena le na:

·        spoštovanju
človekovih pravic in svoboščin,

·        demokraciji, ki
vključuje politični pluralizem,

·        družbeni
ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi
danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov

Vladajoče
politike nekoč in danes ne upoštevajo zgodovinskih dosežkov naroda temveč
kratkotrajne oblastne interese. Churchil, Roosevelt in Stalin  ter Komunistična partija Jugoslavije so
obljubili, da bo po končani vojni o svoji usodi demokratično odločal slovenski
narod sam.

 

Petindvajset
let po majniški deklaraciji je uresničena zgolj želja naroda, da živi v lastni
državi.

Okrnjena
narodna samobitnosti v prejšnji državni skupnosti, neenakopravna delitev
ustvarjenega narodnega dohodka, uveljavljanje tujega jezika in skupnih
»vrednot« podprtih z vojaško silo se danes nadaljuje. Izhod iz jugoslovanskega
objema smo zamenjali z okrnjeno suverenostjo v EU, manjkom demokratičnega
nadzora, sodelovanjem v okupaciji narodov, ki ni v našem interesu, prispevanjem
denarja za vojaško zvezo, ki ne zagotavlja suverenosti in zapostavljanjem
razvoja slovenskega znanstvenega jezikoslovja in politiko, ki ne prepoznava
demokratične delitve oblasti.

 

Ostal
je globoko razočaran narod, ki se sprašuje zakaj, kdo in kako je izničil
vrednote osamosvojitve izhajajoče iz več stoletnega upiranja, bojevanja in  prizadevanja za suvereno upravljanje z lastno
usodo. Zakaj se v EU in Sloveniji povečuje revščina, zakaj je zatajil koncept
države blaginje. Pri tem se število milijonarjev povečuje.

 

Odsotnost demokratičnih standardov

Razočarani
smo nad državo, v kateri politiki in poslanci niso sposobni suvereno odločati,
temveč se skrivajo za navodili iz Bruslja in s kapitalu prijaznimi zakoni
povečujejo neenakost in rušijo solidarnost. Državo, v kateri politika dvojke ustrahuje
državljane s prihodom trojke, v kateri ambasador tuje države direktno posega v
sestavljanje vlade in na ograjo ambasade postavlja spominske plošče. Državo v
kateri poteka partizansko-domobransko prerekanje o polpretekli zgodovini.
Zanika se nekdanje zaveznike, sodelavce totalitarnih okupatorskih režimov pa
slavi kot borce proti totalitarizmu. Nobena vojašnica Slovenske vojske ne nosi
imena herojev Sergeja Mašere in Franca  Rozmana
Staneta, ima pa vojašnico barona Andreja Čehovina, ki se je med »Pomladjo
narodov 1848« prizadevno bojeval za avstrijskega cesarja proti upornim narodom
monarhije.

 

Pripadniki
strank, ki delujejo po manirah totalitarnih partij, zmanjšujejo javni prostor
civilne družbe. Uvožena in vsiljena neoliberalna miselnost, delovanje evropske
birokracije in finančno veriženje uničujejo socialno tkivo naroda in vrednote
osamosvojitve. Zmanjšuje se dosežena blaginja države, izhajajoča iz
večstoletnega upiranja, bojevanja in prizadevanja naroda za suvereno
obvladovanje lastne usode.

 

Politične
»elite«  kvazi levice in desnice,
povezane s finančnim kapitalom nas pehajo v nestabilno družbo v kateri so vedno
večje razlike med delom in plačilom za delo.

Obmetavajo
nas z aferami, prevrednotenjem zgodovine, medijskimi manipulacijami in izogibanju
odgovornosti za kriminalna dejanja. Prepričujejo nas, da niso nič zagrešili, da
stojijo na braniku demokracije, obtožbe proti njim pa prikazujejo kot napade
političnih nasprotnikov.

 

Ena
stran zagovarja demokratične in domovinske vrednote domobranstva in nas sili v
diktate birokratskega Bruslja, druga nas nagovarja s simpatijami do
partizanstva in socialne države, pri tem pa glavni protagonist uporablja
neoliberalne in moralno sporne metode za razvojne programe in družinsko
bogatenje.

 

Oboji
nas prepričujejo, da nas edino oni lahko popeljejo v svobodno, demokratično in
premožno socialno družbo. Pri tem pozabljajo, da so nas pripeljali v stanje, iz
katerega naj bi nas odpeljali. Politično delovanje enih temelji na produkciji
afer, ponarejanju dokumentov in zgodovine, ter na neoliberalni vladavini
nekompetentnih in poslušnih strankarskih vernikov. Politično delovanje drugih
temelji na neoliberalni vladavini delno kompetentnih in manj poslušnih oportunih
političnih sopotnikov.

Sedanje
politične »elite« čutijo, da se jim približuje politični konec. Po več kot dvajsetletnem
uničevanju demokratičnih standardov in prilaščanju javnega dobra ni ostalo veliko
za prilastiti. Politična javnost je razcepljena na dva
tabora, ki se obtožujeta  za propadanje
blaginje. V javnosti prevladuje miselnost, vsi so isti, nihče ni odgovoren,
začenši od ministrov, ki niso odgovorni, direktorjev in lastnikov, ki ne
odgovarjajo in strank, ki trdijo, da niso krive za dejanja vsakokratne
izvoljene oblasti.

 

Nastaja tiha večina, ljudi, prisiljenih v boj za lastno
preživetje. Zato se ne opredeljujejo, kot "levi" ali
"desni", nočejo se ukvarjati z javnim prostorom, ki so ga zasedli
politikanti in brezvoljno pričakujejo, da bo enkrat boljše. Skoraj polovica
volivcev ne zaupa v volitve, najpomembnejšo inštitucijo demokracije. Zato se ne
vzpostavlja in ne obstaja javni prostor, v katerem bi ljudstvo pritiskalo na
izvoljene nosilce oblasti ter se upiralo vrednostnemu in ekonomskemu
nazadovanju družbe. Nedoločen in nedejaven javni prostor pa so »mokre sanje« večine
politikov.

 

Eden od največjih strahov politikov je, da bi se tiha večina
obrnila proti njim, da bi vsi izrekli svoje mnenje. Pri tem seveda sanjajo, da
bi jih imeli na svoji strani. Dejansko jim zadostuje javnost, ki ne reagira, in
v javnem prostoru ne »pritiska« na politiko z zahtevami, za uveljavitev
demokratičnih standardov.

 

Ob
Dnevu upora verjemimo in se zavzemajmo za čas, ko se bo tiha večina naveličala
čakati in začela odločati o demokratičnih standardih. Javnost si mora
zagotoviti in vzeti vzvode za demokratični nadzor in vzdrževati nenehen pritisk
ljudstva na oblast preko sindikatov, medijev in organizacij civilne družbe v
Sloveniji in EU.

 

DO URESNIČENJA  zahtev
OF in Majniške deklaracije mora VSAK DAN biti

DAN UPORA.

 

Aprilski in povezani dnevi, ki se jih
velja spomniti in zapomniti!

06. april 1941 Napad Nemčije,
Italije, Madžarske in Bolgarije na Jugoslavijo

17. april 1941 Kapitulacija
Kraljevine YU

17. april 1941 S. Mašera in M.
Spasić  častnika mornarice Kr.
Jugoslavije razstrelita

                       rušilec Zagreb in Italijanom  preprečila zasedbo rušilca. Pri tem sta
umrla.

20. april 1941 Škof Grigorij
Rožman izrazil lojalnost italijanskemu visokemu komisarju

27. april 1941 Ljubljana.
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda

19. april 1944 Škof Rožman po SS
generalu Rössenerju poslal dobre želje Hitlerju za

                        rojstni dan

20. april 1944 Ljubljana.
Blagoslov in prisega domobrancev nemškemu Reichu in Hitlerju

20. april 1944 Bela krajina.
Ustanovljen partizanski pevski zbor (edina pojoča četa v II. sv)

30. april 1945 Berlin. Hitlerjev
samomor in posledično kapitulacija Nemčije 8. maja 1945

27. april 2005 Državni praznik
Dan OF, preimenovan v Dan upora slovenskega naroda

06. april 2014 Grahovo. Odkritje
spomenika domobrancem, na dan, ko so njihovi gospodarji

                        pred 73
leti napadli Slovenijo in Kraljevino Jugoslavijo

08.
maj 1989 Ljubljana. Majniška deklaracija

 

 

25.
aprila 2014                                                                                Ivan Herbert Kukec

 





Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Blog

Maketa Ormož in Letališče v Moškanjcih

nedelja, 31. marec 2019 ob 12:38
Paradižnik velik kot žoga ki tehta 2kg

Paradižnik velik kot žoga ki tehta 2kg

četrtek, 5. julij 2018 ob 20:36
Kar pet urno potovanje!

Kar pet urno potovanje!

sreda, 30. maj 2018 ob 09:02