Ivo iz Ljubljane četrtek, 29. junij 2006 ob 19:11

Pübeci, čist ste me potolažili. Čeprav sem rojen v Ljubljani sem Prlek po očetu in na to sem ponosen.

V Prlekiji pa sem ponavadi vsaj 1x mesečno, pa tudi otroci večji del počitnic pri dedeku in babici preživljajo.

Hvala in lep pozdrav v Prlekijo.

Jernej četrtek, 29. junij 2006 ob 20:37

Sredisce Prlekije je se vedno Lotmerk! Pa Lotmerk nesmi to zgubiti! Kak koli Prlekija pod Pomurje spada. Je Lotmerk za mene glavno mesto Prlekije!Jezik Ker eni recejo ka je Lotmerk status kak sredisce enega kraja zgubo... nej res!Jezik Jezik

MILAN petek, 30. junij 2006 ob 07:36

Prlekija,razišljati o ten je skoron nepotrebno ,saj v Prlekiji mamo telko vsega posebnega in lepega ka več niti ne nucamo.Sigurno pa bi vsakši od nos želeja še več, tak je tudi praf. Če nebi meli vsega toga nebi bili ponosni prleki in na kunci tudi cenjeni lidje. Le fkup uboga gmajna.Pomežik

Jernej ponedeljek, 30. oktober 2006 ob 19:25

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/lintvor_.html

Jernej ponedeljek, 30. oktober 2006 ob 20:04

http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_deutscher_Bezeichnungen_slowenischer_Orte

Luttenberg-Lotmerk-Ljutomer ...Olsnitz-Murska Sobota-MuraszombatPomežik

Jernej sreda, 22. november 2006 ob 13:18

http://images.google.at/images?svnum=10&hl=de&lr=lang_de&q=Prlekija Aplavz Haha

Jernej četrtek, 22. februar 2007 ob 20:34

Jernej je napisal/a:
Stajersko! Steiermark! je se po 1.svetovnoj vojni delilo taj del ka je zdaj Sloveniji pa taj del ka je pokrajina (Bundesland Steiermark) v Avstriji. Isto Koroska, Kärnten. Eden del je Avstriji eden pa Sloveniji. Bili so volitve pa dosti Slovenci so nej sceli pot kraljevino SHS z Hrvatami pa Srbami vkup......zdaj pa Slovenska majnsina izumera Avstriji...v domovini so tujci gratali. Ot 120 000 Slovencov so 6000 na Avstrijskem Koroskem (Kärnten) ostali.

Himna Bundesland Steiermark

Landeshymne - Text
Dachsteinlied

Hoch vom Dachstein an, wo der Aar noch haust,
bis zum Wendenland am Bett der Sav',
und vom Alptal an, das die Mürz durchbraust,
bis ins Rebenland im Tal der Drav':

Dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland,
dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland!

Wo die Gämse keck von der Felswand springt
und der Jäger kühn sein Leben wagt;
wo die Sennerin frohe Jodler singt
am Gebirg', das hoch in Wolken ragt:

Dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland,
dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland!

Wo die Kohlenglut und des Hammers Kraft,
starker Hände Fleiß das Eisen zeugt;
wo noch Eichen steh'n, voll und grün von Saft
die kein Sturmwind je noch hat gebeugt:

Dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland,
dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland!

Wo sich lieblich groß eine Stadt erhebt
hart am Atlasband der grünen Mur,
wo ein Geist der Kunst und des Wissens lebt,
dort im hehren Tempel der Natur:

Dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland,
dieses schöne Land ist der Steirer Land,
ist mein liebes, teures Heimatland!




Negda tüdi himna Slovenske Stajerske..pa tüdi njihove dele (Prlekija)

Jernej četrtek, 22. februar 2007 ob 20:40

Ot pogodbe v St.Germain 1919 v Franciji!
1920 se Untersteiermark/Slovenska Stajerska deli ot Avstrijske Stajerske.

Hvala Generali Rudolph Majster!

Jernej četrtek, 22. februar 2007 ob 20:56

Tüdi dosta Prleki so Generalom Rudolph Majster se postavili proti Avstrijcami!

Jernej četrtek, 22. februar 2007 ob 21:08

Zedinjena Slovenija
Vereinigte Slowenien



Skupno ime Slovenija za vse ozemlje, kjer so prebivali Slovenci, se je pojavilo že pred marčno revolucijo - leta 1844. Z narodnim prebujanjem drugih evropskih narodov so tudi Slovenci leta 1848 izdelali in prvič javno predstavili svoj politični program, imenovan Zedinjena Slovenija. Njegov avtor je bil celovški stolni kaplan Matija Majar-Ziljski. Bistvo programa je bila zahteva po ukinitvi deželnih meja, združitvi vsega slovenskega etničnega ozemlja v okviru monarhije v novo, avtonomno politično enoto s svojim deželnim zborom in s slovenščino kot uradnim jezikom in kot učnim jezikom v šolah. Programa Zedinjene Slovenije vse do konca monarhije ni bilo mogoče uresničiti, so se pa Slovenci obeh velikih političnih taborov, liberalnega in klerikalnega, ki sta se oblikovala v 2. polovici 19. stoletja, zanj odločno zavzemali zlasti po ukinitvi Bachovega absolutizma in obnovitvi političnega življenja v začetku šestdesetih let 19. stoletja, in sicer na prireditvah v okviru čitalnic, imenovanih »besede«, na »taborih« (množičnih shodih v letih 1869-1871; bilo je 18 takih shodov, trije med njimi tudi na Koroškem), in v okviru številnih novoustanovljenih nacionalnih društev (Južni Sokol in druga).

Zvončica petek, 2. marec 2007 ob 23:35

1. slovenski tabor pa je bija točno v Lotmerki v kak zaj provimo "veken parki"....za 100 letnico so naredli večdnevno veko fešto...smo se deca grozno fajn te meliHaha

MHA nedelja, 4. marec 2007 ob 16:19

Toti 1. Slovenski tabor bi moga biti bole znoni. Stovin ka trifrtole Slovencof ne ve za to. Mogoče so že kdej čüli, san ziher ne vejo ka je bia v Lotmerki.

Pepek z brega nedelja, 4. marec 2007 ob 19:10

Nebi bilo pošteno, či bi keremi krivico dela, samo fseeno se mi vidi, ka toti park pa seveda Prvi slpvenski Tabor na sploh premalo reklameramo.
Samo se spotmo:
- kakši rompompom so napravili v "geometričnen središči Slovenije" (pa pitaje či to sploh drži.
- te majo tan negi "najevsko lipo", pod kero hodijo naši politiki sedit, pa narodi belih zobi kozat
- keko je v Sloveniji cerkvic (ven so lepe, pa jih je vredno poglednoti) kere hodijo lidje glejat, čiglih se je v jih ne nigdor nič vekega zgodilo

Še puni je riči, na kere se stalno opozorja in je od toga tüdi hasek. Prleki pa momo sred Lotmerka plac na keren se je začela biditi zavest slovenskega naroda in na keren se je po dugih stoletjih začela goditi slovenska držova, pa toga ne znomo skoristiti.Zid Zid Zid

Jernej ponedeljek, 5. marec 2007 ob 22:03

Mislec prav mas! Skoda ja! Khmm

Zvončica sobota, 10. marec 2007 ob 23:04

Pepek mislin ka PRLEKI toga ne vemo izkoristiti...ve pa Miklošič je tüdi samo eden bija....pa obo Golorova sta tÜdi nekaj napravila...mislin ka bi se mogli za to brigati TIC pa tisti ki se v občini brigajo za kulturo, pa nenazodje občina soma....ve nebi trebali meti nekše dosadne zastarele fešte s tristo govori....lehko pa bi se naredlo nekaj ka bi bilo za mlode pa store...pa ka bi se o Lotmerki v SLO več gučalo,ka bi nas te meli na "zemlevidi"Jok

Zvončica sobota, 10. marec 2007 ob 23:07

Pa lehko bi to meli vsakšo leto, tradicionalno...pa Milan bi spominčeke nareda za turiste pa domoče ke bi prišli....no pa falat vsebine bi vseeno moga biti bole na narodno zavest naštelani.Ka pa Kunčtni Prleki nebi nekše finte okoli toga mogli vküp spraviti??'Mogoče pa bi se te keri ki je za takše zadeve zaduženi le zgena....Haha

Dejan sreda, 4. april 2007 ob 16:19

Ge pa je zej ovi, ki se je na toti stroni drja o Radgoni pa Razkrižji v Prlekiji, ka bi si pogledna toti zemlevid.
Toti so bogme ne skoparili s ten, kej fse Prlekija obsega.

MHA sreda, 4. april 2007 ob 21:00

Toti pa so res ne skopühi!

Dejan četrtek, 5. april 2007 ob 18:34

Ja pa nejhüše je to, ka tote razvojne agencije dobijo peneze od občine, držove, Evrope, ... ka bi pripomogli k razvoji regije. S takšimi stvarmi kej dosti venda nedo pripomogli, samo večjo zmešnjavo bodo še naredli. Takšne stvari pa naredijo zato, ker peneze dobijo. Tota stron je pač zato 'ker more biti', či je kej uporabnega gori ali ne. Samo v takšnen primeri bi te bojše blo, ka tega sploh blo ne bi...

Pepek z brega četrtek, 5. april 2007 ob 23:23

Vuuhuu Vuuhuu Vuuhuu
TOGA ROJŠI NEN KOMENTERA, DA SE MI VIDI BREZ POMENA.Bebast Bebast



Za dodajanja objave se prijavite.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.