Vrtec Gresovščak v tem letu sameva, a že drugo leto bo morda drugače
V kolikor bi bilo v šolskem letu 2016/17 več interesa, bi lahko ponovno organizirali kombinirani oddelek v vrtcu Gresovščak
Izseljena hiša zaradi plazu in vrtec Gresovščak
Novo šolsko leto je že v polnem zagonu, a Vrtec Gresovščak, dislocirana
enota Vrtca Ljutomer, letos po skoraj 70 letih delovanja sameva. Do roka je v
vrtec bilo vpisanih le sedem otrok, okolico vrtca pa ogroža tudi plaz,
zaradi katerega je lani morala svojo hišo zapustiti petčlanska družina.
Matevž Kaučič,
podpredsednik Krajevne skupnosti (KS) Železne Dveri in predstavnik vasi
Gresovščak, nam je povedal, da je zaprtje vrtca nepopravljiva škoda za
njihove kraje, KS Železne Dveri pa je s tem izgubila edino javno
ustanovo v celi KS. Po njegovem ni bilo niti nikakršnega interesa v
smeri ohranitve vrtca, saj predsednik KS Marjan Munda, ki izhaja iz
županjine liste, ni hotel sklicati seje, kjer bi lahko predstavniki KS
podali mnenje o tem. Kljub temu sam ni obupal in je poskušal z ostalimi
starši doseči, da bi se v vrtec vpisalo zadostno število otrok, a jim
žal ni uspelo.
"V tem primeru mislim, da se nam godi krivica in žalostno je, ko te otrok sprašuje, zakaj ne bo mogel več v svoj vrtec, da če so oni krivi za to in da bodo potem bolj pridni." Ob tem nam je še povedal, da so otroci v vrtcu bili kot družina, hodili so obiskovat starejše ljudi v okolici, da so jim polepšali dan. Skupaj so hodili gledat živali, k enim koze, k drugim krave, pujse, čebele, ... vsako leto so se za en dan oglasili v gasilskem domu, kjer so spoznavali delo gasilcev, se špricali z brentačami, namakali v potoku, nabirali rože po travniku in jih tako tudi spoznavali, plezali po drevesih v bližnjem gozdu, ... Sam pravi, da se je iz Maribora preselil nazaj domov, da njegov otrok ne bi rabil biti v betonu, sedaj pa ga silijo, da otroka iz narave vozi v beton ...
Po Kaučičevih besedah je tudi sumljivo, da se je sklep o obsegu in organizaciji predšolske vzgoje v tem šolskem letu, kjer bi se glasovalo tudi o usodi dislocirane enote, iz 5. redne seje umaknil in se je o tem glasovalo na dopisni seji, stran od oči javnosti. Pozneje so vsi starši otrok, ki so obiskovali vrtec v Gresovščaku, dobili dopis iz občine, da bo dislocirana enota letos zaprta zaradi nevarnosti sprožitve plazu, ki ogroža območje. Kaučič nam je glede tega povedal, da če plaz resnično ogroža vrtec ter bo to še naprej argument občine, starši otrok ne izključujejo niti možnosti tožbe proti občini, "saj so potem naši otroci eno leto obiskovali vrtec na nevarnem območju in s tem bili izpostaljeni nevarnosti. To je malomarnost." nam je še povedal.
V kolikor bi bilo v šolskem letu 2016/17 več interesa, bi lahko ponovno organizirali kombinirani oddelek
Glede vrtca smo se obrnili tudi na Občino Ljutomer, kjer nam je županja, mag. Olga Karba odgovorila: "Vrtec Gresovščak (formalno dislocirana enota Vrtca Ljutomer) se z nobeno odločitvijo občine ali sklepom občinskega sveta ni zaprl, kot to izhaja iz določenih špekulacij medijev. Odločitev, ki je bila sprejeta na občinskem svetu, da se v šolskem letu 2015/16 ne organizira kombiniranega oddelka vrtca, se nanaša zgolj na navedeno šolsko leto in je vezana na program.
Dejstvo je, da državni normativi določajo spodnjo mejo najmanj deset vpisanih otrok za oblikovanje kombiniranega oddelka vrtca. V dislocirano enoto Gresovščak je za šolsko leto 2015/16 bilo vpisanih zgolj sedem otrok. Vpis je potekal od 30. marca do 3. aprila 2015. Občinski svet je o organizaciji predšolske vzgoje odločal 23. junija 2015. V vmesnem času ni bilo dodatnega interesa za obiskovanje vrtca in je še vedno bilo vpisanih le sedem otrok. Vsi starši so bili seznanjeni z možnostjo, da lahko svoje otroke vključijo v vrtec v Ljutomeru. Odločitev, da bi se organiziral kombinirani oddelek vrtca, bi v luči tega dejstva obenem povzročila dvojni strošek za občino – prvič bi se plačevali stroški nezasedenih mest v matični enoti in drugič bi nastajali dodatni stroški kombiniranega oddelka v dislocirani enoti, kar bi šlo v drugo smer od s strani vlade pričakovane racionalizacije poslovanja javnih zavodov.
Seveda se s to ugotovitvijo nikakor ni preprečilo ali ustavilo delovanje dislocirane enote. O tem ni bilo ne razprave, ne odločitve. V šolskem letu brez oddelka se je nameravalo povečati aktivnosti za gostovanje šol v naravi in drugih dejavnosti za otroke. V kolikor bi bilo v šolskem letu 2016/17 več interesa, bi lahko ponovno organizirali kombinirani oddelek.
V zvezi z ogroženostjo objekta navajamo neposredni citat iz zaključka strokovnega mnenja z dne 29. 7. 2015: »Vidno je, da je plazina aktivna in se ob vsakem večjem deževju vidno premakne, zato obstaja nevarnost, da se bo plazina razširila v desno, izza sosednjega objekta, kjer je vaški vrtec. Na osnovi navedenega je stopnja ogroženosti precejšnja«.
V primerjavi z dopisom, ki smo ga poslali staršem, je navedeno prav to, kar izjavljata tudi ekspert g. Kranjc in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor RS, in sicer, da obstaja posredna ogroženost in je potrebno narediti nadaljnje raziskave, ki bodo podlaga za odločitev o trajni sanaciji pobočja.
Glede na to, da je trenutno viden odlomni rob blizu objekta in se pri plazovih lahko zadeve glede na vremenske razmere spremenijo tudi v enem dnevu ali celo nekaj urah, se je zaradi varnosti otrok občina odločila za preventivno previdnost in ni predlagala občinskemu svetu, da spremeni svojo odločitev o organizaciji predšolske vzgoje, potem, ko je v drugi polovici poletja še nekaj staršev izrazilo interes za vpis otrok v vrtec v Gresovščaku.
Če primerjamo to z varnostnimi ukrepi in standardi, ki veljajo v objektih namenjenih za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje in za samo izvajanje dejavnosti v smislu, da se otrokom naj ne bi nič zgodilo, je takšna odločitev vsekakor na mestu."
Časnik Delo je sicer medtem poročal, da občina naj ne bi opravila nobene geomehanske študije glede nevarnosti plazu pri vrtcu ter da vrtec ni poškodovan in da ga plazenje zemlje ne ogroža neposredno.
Ravnateljica Marija Pušenjak je prepričana, da gre za trajno ukinitev dislocirane enote
Marija Pušenjak, ravnateljica Vrtca Ljutomer, pa nam je ob tem povedala: "Vsak vrtec ima svojo zgodovino, svojo zgodbo, vrtec v Gresovščaku ima posebno. Zelo mi je žal, ker ni prišlo do uresničitve naše pobude, dane že v mesecu marcu, da se sestanemo predstavniki KS Železne Dveri, starši, občine in vrtca ter se seznanimo s trenutnim stanjem števila otrok in skupaj iščemo rešitve. Zdi se, da ni bilo ne politične in ne človeške volje, da se v zeleni stavbi na griču v Gresovščaku še sliši otroški vrišč in vrtec dočaka v letu 2017 častitljivih 70 let. Temu vrtcu smo že doslej dajali dodatno vsebino - 17 let smo prirejali medobčinske likovne kolonije, srečanja ravnateljev, vrtec v naravi, družinske pohode iz Ljutomera itd. Zato je bil naš zadnji predlog ob številu otrok 12, da organiziramo polovični oddelek in ob tem iščemo dodatne vsebine. Prepričana sem, da ne gre za začasno prenehanje delovanja, ampak za trajno ukinitev dislocirane enote v Gresovščaku."
Vrtec v Gresovščaku je pričel delovati leta 1947 in je do zaprtja veljal za najstarejši še delujoči vrtec na podeželju v Sloveniji.
"V tem primeru mislim, da se nam godi krivica in žalostno je, ko te otrok sprašuje, zakaj ne bo mogel več v svoj vrtec, da če so oni krivi za to in da bodo potem bolj pridni." Ob tem nam je še povedal, da so otroci v vrtcu bili kot družina, hodili so obiskovat starejše ljudi v okolici, da so jim polepšali dan. Skupaj so hodili gledat živali, k enim koze, k drugim krave, pujse, čebele, ... vsako leto so se za en dan oglasili v gasilskem domu, kjer so spoznavali delo gasilcev, se špricali z brentačami, namakali v potoku, nabirali rože po travniku in jih tako tudi spoznavali, plezali po drevesih v bližnjem gozdu, ... Sam pravi, da se je iz Maribora preselil nazaj domov, da njegov otrok ne bi rabil biti v betonu, sedaj pa ga silijo, da otroka iz narave vozi v beton ...
Po Kaučičevih besedah je tudi sumljivo, da se je sklep o obsegu in organizaciji predšolske vzgoje v tem šolskem letu, kjer bi se glasovalo tudi o usodi dislocirane enote, iz 5. redne seje umaknil in se je o tem glasovalo na dopisni seji, stran od oči javnosti. Pozneje so vsi starši otrok, ki so obiskovali vrtec v Gresovščaku, dobili dopis iz občine, da bo dislocirana enota letos zaprta zaradi nevarnosti sprožitve plazu, ki ogroža območje. Kaučič nam je glede tega povedal, da če plaz resnično ogroža vrtec ter bo to še naprej argument občine, starši otrok ne izključujejo niti možnosti tožbe proti občini, "saj so potem naši otroci eno leto obiskovali vrtec na nevarnem območju in s tem bili izpostaljeni nevarnosti. To je malomarnost." nam je še povedal.
V kolikor bi bilo v šolskem letu 2016/17 več interesa, bi lahko ponovno organizirali kombinirani oddelek
Glede vrtca smo se obrnili tudi na Občino Ljutomer, kjer nam je županja, mag. Olga Karba odgovorila: "Vrtec Gresovščak (formalno dislocirana enota Vrtca Ljutomer) se z nobeno odločitvijo občine ali sklepom občinskega sveta ni zaprl, kot to izhaja iz določenih špekulacij medijev. Odločitev, ki je bila sprejeta na občinskem svetu, da se v šolskem letu 2015/16 ne organizira kombiniranega oddelka vrtca, se nanaša zgolj na navedeno šolsko leto in je vezana na program.
Dejstvo je, da državni normativi določajo spodnjo mejo najmanj deset vpisanih otrok za oblikovanje kombiniranega oddelka vrtca. V dislocirano enoto Gresovščak je za šolsko leto 2015/16 bilo vpisanih zgolj sedem otrok. Vpis je potekal od 30. marca do 3. aprila 2015. Občinski svet je o organizaciji predšolske vzgoje odločal 23. junija 2015. V vmesnem času ni bilo dodatnega interesa za obiskovanje vrtca in je še vedno bilo vpisanih le sedem otrok. Vsi starši so bili seznanjeni z možnostjo, da lahko svoje otroke vključijo v vrtec v Ljutomeru. Odločitev, da bi se organiziral kombinirani oddelek vrtca, bi v luči tega dejstva obenem povzročila dvojni strošek za občino – prvič bi se plačevali stroški nezasedenih mest v matični enoti in drugič bi nastajali dodatni stroški kombiniranega oddelka v dislocirani enoti, kar bi šlo v drugo smer od s strani vlade pričakovane racionalizacije poslovanja javnih zavodov.
Seveda se s to ugotovitvijo nikakor ni preprečilo ali ustavilo delovanje dislocirane enote. O tem ni bilo ne razprave, ne odločitve. V šolskem letu brez oddelka se je nameravalo povečati aktivnosti za gostovanje šol v naravi in drugih dejavnosti za otroke. V kolikor bi bilo v šolskem letu 2016/17 več interesa, bi lahko ponovno organizirali kombinirani oddelek.
V zvezi z ogroženostjo objekta navajamo neposredni citat iz zaključka strokovnega mnenja z dne 29. 7. 2015: »Vidno je, da je plazina aktivna in se ob vsakem večjem deževju vidno premakne, zato obstaja nevarnost, da se bo plazina razširila v desno, izza sosednjega objekta, kjer je vaški vrtec. Na osnovi navedenega je stopnja ogroženosti precejšnja«.
V primerjavi z dopisom, ki smo ga poslali staršem, je navedeno prav to, kar izjavljata tudi ekspert g. Kranjc in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor RS, in sicer, da obstaja posredna ogroženost in je potrebno narediti nadaljnje raziskave, ki bodo podlaga za odločitev o trajni sanaciji pobočja.
Glede na to, da je trenutno viden odlomni rob blizu objekta in se pri plazovih lahko zadeve glede na vremenske razmere spremenijo tudi v enem dnevu ali celo nekaj urah, se je zaradi varnosti otrok občina odločila za preventivno previdnost in ni predlagala občinskemu svetu, da spremeni svojo odločitev o organizaciji predšolske vzgoje, potem, ko je v drugi polovici poletja še nekaj staršev izrazilo interes za vpis otrok v vrtec v Gresovščaku.
Če primerjamo to z varnostnimi ukrepi in standardi, ki veljajo v objektih namenjenih za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje in za samo izvajanje dejavnosti v smislu, da se otrokom naj ne bi nič zgodilo, je takšna odločitev vsekakor na mestu."
Časnik Delo je sicer medtem poročal, da občina naj ne bi opravila nobene geomehanske študije glede nevarnosti plazu pri vrtcu ter da vrtec ni poškodovan in da ga plazenje zemlje ne ogroža neposredno.
Ravnateljica Marija Pušenjak je prepričana, da gre za trajno ukinitev dislocirane enote
Marija Pušenjak, ravnateljica Vrtca Ljutomer, pa nam je ob tem povedala: "Vsak vrtec ima svojo zgodovino, svojo zgodbo, vrtec v Gresovščaku ima posebno. Zelo mi je žal, ker ni prišlo do uresničitve naše pobude, dane že v mesecu marcu, da se sestanemo predstavniki KS Železne Dveri, starši, občine in vrtca ter se seznanimo s trenutnim stanjem števila otrok in skupaj iščemo rešitve. Zdi se, da ni bilo ne politične in ne človeške volje, da se v zeleni stavbi na griču v Gresovščaku še sliši otroški vrišč in vrtec dočaka v letu 2017 častitljivih 70 let. Temu vrtcu smo že doslej dajali dodatno vsebino - 17 let smo prirejali medobčinske likovne kolonije, srečanja ravnateljev, vrtec v naravi, družinske pohode iz Ljutomera itd. Zato je bil naš zadnji predlog ob številu otrok 12, da organiziramo polovični oddelek in ob tem iščemo dodatne vsebine. Prepričana sem, da ne gre za začasno prenehanje delovanja, ampak za trajno ukinitev dislocirane enote v Gresovščaku."
Vrtec v Gresovščaku je pričel delovati leta 1947 in je do zaprtja veljal za najstarejši še delujoči vrtec na podeželju v Sloveniji.
