Nesrečni trg

Lani ob dnevu Evropske unije, 9. maju, je Ljutomer uradno dobil prenovljeni Glavni trg. Siromašne asfaltne površine, obdane z zelenjem in stoletnimi drevesi, so zamenjali betonski tlakovci in manjši lipov drevored, ki bo svoje razkošje prikazal šele čez nekaj let.
Veliko govora in polemik je bilo v preteklem letu o Glavnem trgu sredi prleške prestolnice. Najprej so v oči bodle visoke številke v prenovo vloženih sredstev, dela so se nepričakovano zavlekla, podoba trga je nekaterim všeč, drugim ne, zaradi upada prometa pa so vse glasnejši tudi lastniki lokalov na trgu. Pravijo, da so se jim prihodki prepolovili. Predvsem tujcem in občasnim obiskovalcem je prenovljeni ljutomerski trg všeč, veliko lepega imajo povedati o prvi večji investiciji sedanjega ljutomerskega vodstva, ki je z obnovo uresničilo večdesetletne želje lokalne politike.

Nekoliko manj so na trg ponosni nekateri \"pravi\" Ljutomerčani, ki ga dnevno večkrat prepešačijo in imajo v lokalih na trgu vsakodnevne opravke. Moti jih prometni režim, ker ne dovoljuje večurnega brezplačnega parkiranja na trgu, želeli bi si tudi več zelenja, predvsem pa sence. V vročih, soparnih dneh sprehajanje in sedenje ob tamkajšnjih lokalih nista primerni. Prav zaradi tega so lokali dokaj prazni, lastniki pa tarnajo nad majhnim zaslužkom. Številni so v minulem letu govorili, da bodo morali opustiti svojo dejavnost in lokal zapreti. A so to eno leto nekako zdržali, že v prvem mesecu drugega leta obnovljenega Glavnega trga v Ljutomeru pa se položaj spet kaže kot največja možna \"bomba\". Prvi dan tega meseca je vrata namreč zaprl hotel. Edini kraj, kjer je lahko obiskovalec prleške prestolnice prespal in dobil do poznega popoldneva kaj za pod zob. Lastnikom, Zdravilišču Radenci, je bilo dovolj, nerentabilni hotel so morali zapreti.

\"Mesto brez hotela ni mesto\" je rek, ki so ga v minulih dneh izgovarjali tako nepomembneži kot tisti, ki bi se morali truditi, da Ljutomer ne bi vsaj za nekaj časa izgubil pred nekaj leti povsem prenovljenega hotela, predvsem pa številnih delovnih mest. Zaposleni v ljutomerskem hotelu, bilo jih je nad trideset, sicer niso izgubili dela, niso pa več zaposleni v ljutomerski občini, kar je velika škoda.

V ljutomerskem mestnem središču tako ni več mogoče udobno sesti ter imeti možnost čez dan in del večera pojesti specialitet, zaradi katerih so ljudje, predvsem iz drugih koncev Slovenije in tudi tujine, v prleško prestolnico radi prihajali - če seveda odmislimo hitro pripravljeno hrano iz kioska. Zaradi zaprtja hotela bo obiskovalcev tega očitno nesrečnega trga še manj. In zaradi tega se bodo najhujšega scenarija, zaprtja lokalov, morali posluževati tudi drugi. Če si seveda v preteklem obdobju niso sešili dovolj dolge odeje, s katero se še lahko pokrivajo.