Projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C se zaključuje
Skupen nastop občin Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Križevci, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje za boljše življenjske pogoje občanov in nove možnosti razvoja območja
Novinarska konferenca Sistem C
Na novinarski konferenci projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C« so županja občine Ljutomer in koordinatorka projekta mag. Olga Karba, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ter predstavnica nadzora Metka Pavčič, direktorica podjetja IEI, predstavile zaključevanje projekta ter spregovorile o doseženih rezultatih in učinkih te pomembne naložbe v sodoben vodovodni sistem tako za občanke in občane, sodelujoče občine Sistema C kot za širšo regijo.
Sistem C
je povezal osem prleških občin
Na novinarski konferenci ob otvoritvi za sistem C je ministrica za okolje in prostor poudarila, da je treba za uspešno izvedbo projekta najprej dobro pripraviti vso potrebno dokumentacijo in potem nadaljnje sodelovanje vseh deležnikov. »Pri tem projektu gre za zagotovitev čiste pitne vode za skupaj 10.000 novih prebivalcev, skupaj približno 37.000. Med drugim je bilo izgrajenih 172 km vodovodnega in 21 km kanalizacijskega omrežja. Celoten projekt pa je bil vreden dobrih 49 milijonov evrov.«
Projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C je povezal osem prleških občin, Ljutomer kot nosilno občino projekta ter občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Križevci, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje. Glavni učinek projekta, ki se približuje koncu, je izboljšanje kakovosti in zagotavljanje zanesljive oskrbe prebivalcev s pitno vodo na območju vseh osmih sodelujočih občin.
Gradbena dela na vseh sklopih projekta so zaključena, novozgrajeni objekti in vodovodni ter kanalizacijski sistemi pa bodo kmalu dani v uporabo. V sklopu projekta so uredili štiri vodne vire v Lukavcih, Moti, Podgradu in Segovcih ter zgradili sodobno vodovodno omrežje s pripadajočimi vodohrami in prečrpalnimi postajami. V občinah Ljutomer in Apače so dogradili tudi sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, vključno z nadgradnjo čistilne naprave Apače, kar bo zmanjšalo onesnaževanje okolja, zaščitilo podzemne in površinske vode ter še dodatno izboljšalo kakovost življenja občanov.
Z uresničitvijo projekta so dosegli zastavljene cilje, in sicer boljšo kakovost pitne vode za 26.696 prebivalcev občin Sistema C, ki so že bili priključeni na javni vodovodni sistem, za 10.388 prebivalcev so zagotovili nove priključke na javni vodovodni sistem, 1.056 prebivalcev pa se bo na novo priključilo na javni kanalizacijski sistem. Območje sodelujočih občin odslej ne bo samo bolj privlačno za poselitev, temveč tudi za razvoj turizma, predvsem v obliki turističnih kmetij. Nove priložnosti za razvoj kmečkega turizma in aktivnega preživljanja dopusta bodo dale dodaten zagon dolgoročnemu napredku območja in obrnitvi trenda odseljevanja mladih v večja mesta.
Vrednost naložbe slabih 50 milijonov evrov
Skupna vrednost naložbe znaša 49.375.566 evrov. Projekt sofinancirajo Evropska unija iz Kohezijskega sklada, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Vodni sklad ter sodelujoče občine Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Križevci, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje.
Koordinatorica projekta, županja občine Ljutomer mag. Olga Karba, je poudarila: »Sistem C je finančno in izvedbeno največji posamezen naložbeni projekt v Prlekiji ter obenem projekt z daleč najvidnejšim neposrednim vplivom na kakovost življenja ljudi, ki se bo dotaknil 30.000 prebivalcev in zato s svojim poslanstvom tudi absolutno upraviči svojo ceno in vse potrebne napore. To je največji podvig, ki smo ga prleške občine izpeljale skupaj in ga bomo še peljali skupaj v naslednjih letih, vsaj dokler ne dosežemo vsebinskih ciljev projekta, torej predvsem učinkovito skupno upravljanje z novo infrastrukturo in doseganje visoke vključitve občank in občanov vseh občin na novo omrežje«.
Ob tem se je županja posebej zahvalila izvajalcem, ki so dobro opravili delo in jim stali ob strani takrat, ko so imeli težave z zamiki s plačili. Zahvalila se je predvsem občankam in občanom, ki so izkazali razumevanje za posege v prostor, mnogi izmed njih so dali na razpolago celo svoja zemljišča in brez kakršnega koli oklevanja podpisali služnosti.
»Enako pomembna vloga občank in občanov je bila med izvedbo gradbenih del. Pogosto so nas opozorili, da bi se lahko kaj bolj optimalno izvedlo, kar smo potem lahko hitro prenesli nadzornikom, inženirjem in izvajalcem. Rezultat je bila boljša rešitev in še boljše sodelovanje,« dodaja Karbova.
Številne kadrovske zamenjave v času projekta
Projekt je bil vedno znova obremenjen s spremembami. Najbolj neugodne so bile kadrovske zamenjave na vseh nivojih, od vodij projektov na ministrstvu do vodje projekta na občinski ravni, ki je prosil za prenehanje delovnega razmerja. Obenem se je zamenjala kadrovska struktura podjetja IEI, ki izvaja nadzor, spremembe pa so bile tudi pri izvajalcih. Po drugi strani so imeli srečo, da so vse te spremembe obrnile zadeve tako, da so se v projekt vključili še bolj motivirani in profesionalni posamezniki ter podjetja, ki so hitro začeli reševati zadeve in premikati projekt k cilju.
Čeprav se je vodovodni sistem C izgradil in bo kmalu v uporabi, bo sam projekt Sistem C potekal še vrsto let, ko morajo sodelujoče občine doseči vsebinske rezultate, zaradi katerih je Evropska unija sofinancirala ta projekt. To pomeni, da morajo sodelujoče občine doseči visoko vključenost občank in občanov na nov vodovod, kar je naloga in izziv posameznih občin. Skupni izziv vseh občin pa je, da z vodovodnim sistemom tudi učinkovito soupravljajo.
Pobuda, da v prihodnje lokalno okolje vsebinsko usmerja zadeve
Županja občine Ljutomer mag. Olga Karba je obenem prenesla ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen pobudo, da se v prihodnje tovrstni veliki projekti organizirajo še bolj optimalno, torej da lokalno okolje vedno vsebinsko usmerja zadeve, daje pobude, nadzira potek dela, dosega vsebinske konsenze med financerjem in uporabniki ter ima jasne odgovornosti, za katere je bolj primerno. Vendar operativno izvedba ne sme biti ovirana z neskladnostmi v zakonodaji, ki ovirajo projektno delo. Prav tako morajo projekti biti povsem nadpolitični in imuni na politične pritiske. Potem bodo tudi v novi EU perspektivi zelo uspešni.
»S temi nauki po eni strani izhajamo iz projekta bogatejši za pomembno pridobitev in občutek, da smo vsi skupaj, od ministrice, občin, izvajalcev in njihovih zaposlenih, nadzornikov, projektantov pa do občank in občanov, dobro opravili res koristno in veliko delo. Po drugi strani pa tudi vidimo, kako zadeve v prihodnje peljati še bolje in v dobro vseh. V tem duhu se ponovno zahvaljujem vsem za energijo, čas in voljo, ki ste jo prispevali k temu projektu in s tem veliko doprinesli k boljšemu življenju ljudi v vseh naših občinah za naslednja desetletja,« je sklenila Karbova.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve – Oskrba s pitno vodo.
Na novinarski konferenci ob otvoritvi za sistem C je ministrica za okolje in prostor poudarila, da je treba za uspešno izvedbo projekta najprej dobro pripraviti vso potrebno dokumentacijo in potem nadaljnje sodelovanje vseh deležnikov. »Pri tem projektu gre za zagotovitev čiste pitne vode za skupaj 10.000 novih prebivalcev, skupaj približno 37.000. Med drugim je bilo izgrajenih 172 km vodovodnega in 21 km kanalizacijskega omrežja. Celoten projekt pa je bil vreden dobrih 49 milijonov evrov.«
Projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C je povezal osem prleških občin, Ljutomer kot nosilno občino projekta ter občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Križevci, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje. Glavni učinek projekta, ki se približuje koncu, je izboljšanje kakovosti in zagotavljanje zanesljive oskrbe prebivalcev s pitno vodo na območju vseh osmih sodelujočih občin.
Gradbena dela na vseh sklopih projekta so zaključena, novozgrajeni objekti in vodovodni ter kanalizacijski sistemi pa bodo kmalu dani v uporabo. V sklopu projekta so uredili štiri vodne vire v Lukavcih, Moti, Podgradu in Segovcih ter zgradili sodobno vodovodno omrežje s pripadajočimi vodohrami in prečrpalnimi postajami. V občinah Ljutomer in Apače so dogradili tudi sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, vključno z nadgradnjo čistilne naprave Apače, kar bo zmanjšalo onesnaževanje okolja, zaščitilo podzemne in površinske vode ter še dodatno izboljšalo kakovost življenja občanov.
Z uresničitvijo projekta so dosegli zastavljene cilje, in sicer boljšo kakovost pitne vode za 26.696 prebivalcev občin Sistema C, ki so že bili priključeni na javni vodovodni sistem, za 10.388 prebivalcev so zagotovili nove priključke na javni vodovodni sistem, 1.056 prebivalcev pa se bo na novo priključilo na javni kanalizacijski sistem. Območje sodelujočih občin odslej ne bo samo bolj privlačno za poselitev, temveč tudi za razvoj turizma, predvsem v obliki turističnih kmetij. Nove priložnosti za razvoj kmečkega turizma in aktivnega preživljanja dopusta bodo dale dodaten zagon dolgoročnemu napredku območja in obrnitvi trenda odseljevanja mladih v večja mesta.
Vrednost naložbe slabih 50 milijonov evrov
Skupna vrednost naložbe znaša 49.375.566 evrov. Projekt sofinancirajo Evropska unija iz Kohezijskega sklada, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Vodni sklad ter sodelujoče občine Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Križevci, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Razkrižje.
Koordinatorica projekta, županja občine Ljutomer mag. Olga Karba, je poudarila: »Sistem C je finančno in izvedbeno največji posamezen naložbeni projekt v Prlekiji ter obenem projekt z daleč najvidnejšim neposrednim vplivom na kakovost življenja ljudi, ki se bo dotaknil 30.000 prebivalcev in zato s svojim poslanstvom tudi absolutno upraviči svojo ceno in vse potrebne napore. To je največji podvig, ki smo ga prleške občine izpeljale skupaj in ga bomo še peljali skupaj v naslednjih letih, vsaj dokler ne dosežemo vsebinskih ciljev projekta, torej predvsem učinkovito skupno upravljanje z novo infrastrukturo in doseganje visoke vključitve občank in občanov vseh občin na novo omrežje«.
Ob tem se je županja posebej zahvalila izvajalcem, ki so dobro opravili delo in jim stali ob strani takrat, ko so imeli težave z zamiki s plačili. Zahvalila se je predvsem občankam in občanom, ki so izkazali razumevanje za posege v prostor, mnogi izmed njih so dali na razpolago celo svoja zemljišča in brez kakršnega koli oklevanja podpisali služnosti.
»Enako pomembna vloga občank in občanov je bila med izvedbo gradbenih del. Pogosto so nas opozorili, da bi se lahko kaj bolj optimalno izvedlo, kar smo potem lahko hitro prenesli nadzornikom, inženirjem in izvajalcem. Rezultat je bila boljša rešitev in še boljše sodelovanje,« dodaja Karbova.
Številne kadrovske zamenjave v času projekta
Projekt je bil vedno znova obremenjen s spremembami. Najbolj neugodne so bile kadrovske zamenjave na vseh nivojih, od vodij projektov na ministrstvu do vodje projekta na občinski ravni, ki je prosil za prenehanje delovnega razmerja. Obenem se je zamenjala kadrovska struktura podjetja IEI, ki izvaja nadzor, spremembe pa so bile tudi pri izvajalcih. Po drugi strani so imeli srečo, da so vse te spremembe obrnile zadeve tako, da so se v projekt vključili še bolj motivirani in profesionalni posamezniki ter podjetja, ki so hitro začeli reševati zadeve in premikati projekt k cilju.
Čeprav se je vodovodni sistem C izgradil in bo kmalu v uporabi, bo sam projekt Sistem C potekal še vrsto let, ko morajo sodelujoče občine doseči vsebinske rezultate, zaradi katerih je Evropska unija sofinancirala ta projekt. To pomeni, da morajo sodelujoče občine doseči visoko vključenost občank in občanov na nov vodovod, kar je naloga in izziv posameznih občin. Skupni izziv vseh občin pa je, da z vodovodnim sistemom tudi učinkovito soupravljajo.
Pobuda, da v prihodnje lokalno okolje vsebinsko usmerja zadeve
Županja občine Ljutomer mag. Olga Karba je obenem prenesla ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen pobudo, da se v prihodnje tovrstni veliki projekti organizirajo še bolj optimalno, torej da lokalno okolje vedno vsebinsko usmerja zadeve, daje pobude, nadzira potek dela, dosega vsebinske konsenze med financerjem in uporabniki ter ima jasne odgovornosti, za katere je bolj primerno. Vendar operativno izvedba ne sme biti ovirana z neskladnostmi v zakonodaji, ki ovirajo projektno delo. Prav tako morajo projekti biti povsem nadpolitični in imuni na politične pritiske. Potem bodo tudi v novi EU perspektivi zelo uspešni.
»S temi nauki po eni strani izhajamo iz projekta bogatejši za pomembno pridobitev in občutek, da smo vsi skupaj, od ministrice, občin, izvajalcev in njihovih zaposlenih, nadzornikov, projektantov pa do občank in občanov, dobro opravili res koristno in veliko delo. Po drugi strani pa tudi vidimo, kako zadeve v prihodnje peljati še bolje in v dobro vseh. V tem duhu se ponovno zahvaljujem vsem za energijo, čas in voljo, ki ste jo prispevali k temu projektu in s tem veliko doprinesli k boljšemu življenju ljudi v vseh naših občinah za naslednja desetletja,« je sklenila Karbova.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve – Oskrba s pitno vodo.
