Investicija v novo tovarno sladkorja v Ormožu bi lahko bila koristna naložba
Študija med drugim ugotavlja, da bi oživitev pridelave sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno
Tovarna sladkorja Ormož
Mariborska kmetijska fakulteta je opravila Študijo o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji, ki jo je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo. Študija med drugim ugotavlja, da bi oživitev pridelave lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno.
Študija ugotavlja, da se je v Evropi po sladkorni reformi povečanje proizvodnih zmogljivosti tovarn zgodilo sočasno z zmanjšanjem njihovega števila. V povprečju so se zmogljivosti s 6.700 ton pese na dan dvignile na 8.400 ton, največje povprečne zmogljivosti tovarn pa se pojavljajo na Nizozemskem in v Avstriji, najmanjše pa na Finskem in v Grčiji.
Kot ugotavlja študija, je za predvideno zmogljivost proizvodnje 7.500 ton pese dnevno potrebnih vsaj 12.500 hektarjev površin, ob predpostavki 60 ton pridelka na hektar. Projekcije cene sladkorja na trgu EU-ja kažejo vrednosti med 418 in 495 evri na tono, medtem ko trenutna povprečna cena sladkorja znaša 417 evrov.
Vrednost naložbe na stari lokaciji ocenjena na 150 milijonov evrov
Na podlagi izračunov študija kaže, da je pridelava sladkorne pese za sladkor glede na oceno lastnih cen ob dovolj visoki intenzivnosti lahko ekonomsko upravičena tudi ob nižji ceni sladkorja, pri čemer je nujna vezava odkupne cene in cene sladkorne pese. Investicija v tovarno sladkorja bi bila upravičena predvsem na lokaciji nekdanje tovarne v Ormožu, saj bi prenesla tudi nižjo ceno sladkorja, pri čemer je vrednost naložbe na stari lokaciji ocenjena na 150, na novi pa okoli 200 milijonov evrov.
Študija pa ugotavlja tudi, da sladkor ni edini možen proizvod sladkorne pese. Eden najbolj pogostih alternativnih proizvodov sladkorne pese je etanol, številne študije in praktične implementacije pa ugotavljajo, da je prav predelava sladkorne pese v etanol lahko ekonomsko upravičena.
Na ministrstvu, kjer še izsledkov študije niso komentirali, so se za naročilo le-te odločili, ker želijo potencialnim pridelovalcem in zasebnim investitorjem pomagati pri njihovi odločitvi za naložbo.
Glede rezultatov študije so zadovoljni tudi v Združenju pridelovalcev sladkorne pese, kjer še naprej peljejo aktivnosti postavitve manjšega obrata v Ormožu za uporabo sladkorne pese v kemični industriji za kar naj bi obstajali tudi investitorji. Konec februarja bodo na Ptuju pripravili tudi posvet, na katerem bodo skupaj z nizozemskimi gosti predstavili poslovni model in finančno konstrukcijo za zastavljeno vzpostavitev proizvodnje.
Študija iz leta 2013 je pokazala, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu velika napaka, v letu 2014 pa je skupina posameznikov želela z donacijami oživiti Tovarno sladkorja Ormož.
Pridelava konoplje donosnejša od pridelave sladkorne pese?
Lani pa je na sejmu AGRA potekala okrogla miza o legalizaciji konoplje v okvirih politike in gospodarstva. Gorazd Marinček iz Gibanja za trajnostni razvoj je tam med drugim navedel gospodarske prednosti gojenja konoplje. V primerjavi s sladkorno peso, ki jo želimo v Sloveniji znova pridelovati, je donos prve od 750 do 800 evrov na hektar, konoplje pa od 1200 do 2000 evrov. Če bi za postavitev tovarne sladkorja dali 140 milijonov evrov in dobili 130 delovnih mest, bi za šest tovarn za predelavo konoplje dali le 20 milijonov, prinesle pa bi 750 delovnih mest, je povedal. Več o tem tukaj.
Spodaj si lahko ogledate tudi video, kjer je Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, konec leta 2013 v Ljutomeru na regionalnem forumu o regionalnem razvoju Slovenije s poudarkom na Prlekiji govoril o sladkorni pesi v Sloveniji in njeni prihodnosti.
Kot ugotavlja študija, je za predvideno zmogljivost proizvodnje 7.500 ton pese dnevno potrebnih vsaj 12.500 hektarjev površin, ob predpostavki 60 ton pridelka na hektar. Projekcije cene sladkorja na trgu EU-ja kažejo vrednosti med 418 in 495 evri na tono, medtem ko trenutna povprečna cena sladkorja znaša 417 evrov.
Vrednost naložbe na stari lokaciji ocenjena na 150 milijonov evrov
Na podlagi izračunov študija kaže, da je pridelava sladkorne pese za sladkor glede na oceno lastnih cen ob dovolj visoki intenzivnosti lahko ekonomsko upravičena tudi ob nižji ceni sladkorja, pri čemer je nujna vezava odkupne cene in cene sladkorne pese. Investicija v tovarno sladkorja bi bila upravičena predvsem na lokaciji nekdanje tovarne v Ormožu, saj bi prenesla tudi nižjo ceno sladkorja, pri čemer je vrednost naložbe na stari lokaciji ocenjena na 150, na novi pa okoli 200 milijonov evrov.
Študija pa ugotavlja tudi, da sladkor ni edini možen proizvod sladkorne pese. Eden najbolj pogostih alternativnih proizvodov sladkorne pese je etanol, številne študije in praktične implementacije pa ugotavljajo, da je prav predelava sladkorne pese v etanol lahko ekonomsko upravičena.
Na ministrstvu, kjer še izsledkov študije niso komentirali, so se za naročilo le-te odločili, ker želijo potencialnim pridelovalcem in zasebnim investitorjem pomagati pri njihovi odločitvi za naložbo.
Glede rezultatov študije so zadovoljni tudi v Združenju pridelovalcev sladkorne pese, kjer še naprej peljejo aktivnosti postavitve manjšega obrata v Ormožu za uporabo sladkorne pese v kemični industriji za kar naj bi obstajali tudi investitorji. Konec februarja bodo na Ptuju pripravili tudi posvet, na katerem bodo skupaj z nizozemskimi gosti predstavili poslovni model in finančno konstrukcijo za zastavljeno vzpostavitev proizvodnje.
Študija iz leta 2013 je pokazala, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu velika napaka, v letu 2014 pa je skupina posameznikov želela z donacijami oživiti Tovarno sladkorja Ormož.
Pridelava konoplje donosnejša od pridelave sladkorne pese?
Lani pa je na sejmu AGRA potekala okrogla miza o legalizaciji konoplje v okvirih politike in gospodarstva. Gorazd Marinček iz Gibanja za trajnostni razvoj je tam med drugim navedel gospodarske prednosti gojenja konoplje. V primerjavi s sladkorno peso, ki jo želimo v Sloveniji znova pridelovati, je donos prve od 750 do 800 evrov na hektar, konoplje pa od 1200 do 2000 evrov. Če bi za postavitev tovarne sladkorja dali 140 milijonov evrov in dobili 130 delovnih mest, bi za šest tovarn za predelavo konoplje dali le 20 milijonov, prinesle pa bi 750 delovnih mest, je povedal. Več o tem tukaj.
Spodaj si lahko ogledate tudi video, kjer je Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, konec leta 2013 v Ljutomeru na regionalnem forumu o regionalnem razvoju Slovenije s poudarkom na Prlekiji govoril o sladkorni pesi v Sloveniji in njeni prihodnosti.
