Slovenski kulturni praznik v vrtcu Ljutomer

Kultura je nekaj lepega, ki so jih našteli otroci ob pogovoru o tem. V vrtcu otroke vzgajamo, kako se obnašamo do prijateljev, starejših oseb, navajanje na vljudnostne izraze, na kulturno obnašanje v vrtcu in drugih ustanovah. Učimo jih spoštovanja pisane in govorjene besede. Pri vsem tem pa je pomemben naš zgled, saj ga otroci vedno posnemajo.

Februar je mesec poln kulture in v naši skupini Graščakov (5-6 letni) smo izvajali različne dejavnosti posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku. Ob spremljanju zimskih športih uspešnih športnikov nas je spodbudila k raziskovanju slovenska himna, ki so jo otroci prepevali v vrtcu ob doseženih prvih mestih. Tako smo se naučili kako se kulturno vedemo ob poslušanju in petju himne. Spoznali smo zaporedje barv slovenske zastave in pomen grba na zastavi, kot ga večkrat srečujejo na televiziji. S pomočjo slikanice O dečku, ki je pisal pesmi smo spoznali življenjepis dr. Franceta Prešerna. Od doma so prinašali najrazličnejša njegova dela, pripomočke, slike in naredili povzetek na plakatu. Zanimiva nam je bila balada o Povodnem možu. Že sam naslov nas je spodbudil k razmišljanju in likovnemu ustvarjanju. Z otroci smo se vživljali s pomočjo kostumov v različne vloge po prebrani zgodbi. Raziskovali smo kdo je pesnik, kaj počne, od kod dobi navdih za ustvarjanje in se tudi sami preizkušali v tej vlogi. Pisali smo s pomočjo gosjih peres, iskali rime, ustvarjali svoje knjige, se preizkušali v risanju z ogljem potreta Prešerna in plesali ob Mozartovih melodijah. Obiskal pa nas je dr. France Prešeren, ki nas je razveselil s figami in nam odgovoril na vprašanja, ki so nas še zanimala. Našo igro pa smo zaključili v petek, 5.2.2016, kjer smo pripravili za ostali dve skupini kulturni program in na željo otrok šli na povorko s pomočjo kostumov in mahali s slovenskimi zastavami po mestu Ljutomer.

Upamo, da smo otrokom preko iger približali kulturo in da jo bodo vedeli ponesti med domove ter s tem obogatili naš praznik dela prost dan.

Vzgojiteljica Antonija Podnar