Podelili Miklošičevo nagrado in priznanja
Miklošičevo nagrado za leto 2016 je prejela Marija Vaupotič, priznanja pa Branko Košti, Bogomir Heric in Zvonko Mavrič
Vsi nagrajenci
Občina
Ljutomer je v petek, 5. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, v
Domu kulture Ljutomer pripravila prireditev s podelitvijo Miklošičeve nagrade in priznanj, ki jih je podelila županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba.
Miklošičevo nagrado za leto 2016 je prejela Marija Vaupotič iz Noršincev pri Ljutomeru za dolgoletno skrb in ohranjanje kulturne dediščine, priznanja pa Branko Košti iz Male Nedelje za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture ter Bogomir Heric z Grlave in Zvonko Mavrič iz Stročje vas za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju.
Slavnostni govornik je bil umetniški vodja Ljutomerskega okteta, ki je lani prejel Miklošičevo nagrado, mag. Dušan Prelog. Kulturni program Ko se korenin zavemo..., je režirala Cilka Jakelj, povezovala pa Mira Rebernik Žižek. V programu so nastopili član folklorne skupine Leščeček Veržej Marko Rus, ženska vokalna skupina Illumina KD Orfej Ljutomer, ki jih vodi Evgen Bibianko in folklorna skupina TKD Babinci.
Po proslavi je sledila še pogostitev.
Slavnostni govornik je bil umetniški vodja Ljutomerskega okteta, ki je lani prejel Miklošičevo nagrado, mag. Dušan Prelog. Kulturni program Ko se korenin zavemo..., je režirala Cilka Jakelj, povezovala pa Mira Rebernik Žižek. V programu so nastopili član folklorne skupine Leščeček Veržej Marko Rus, ženska vokalna skupina Illumina KD Orfej Ljutomer, ki jih vodi Evgen Bibianko in folklorna skupina TKD Babinci.
Po proslavi je sledila še pogostitev.
Miklošičevo nagrado za leto 2016 je prejela Marija Vaupotič iz Noršincev pri Ljutomeru za dolgoletno skrb in ohranjanje kulturne
dediščine dr. Franca Miklošiča. Višina nagrade znaša eno povprečno plačo
Republike Slovenije za preteklo leto.
Rojstno hišo, v kateri se je dr. Fran Miklošič rodil 20. novembra 1813, sta Marko in Marija Vaupotič kupila 2. aprila 1907.
Hiša je bila zgrajena 1629 leta. Leta 1926 je bila hiša obnovljena, narejen prizidek in vzidana spominska plošča v spomin dr. Frana Miklošiča. Hišo je takrat obiskala tudi Doroteja, vnukinja dr. Miklošiča, Marko Vaupotič pa je pripravil prvo spominsko knjigo. leta 1938 sta bila posest in hiša prepisani na sina Marka Vaupotiča. Leta 1955 sta se Marija - Marica, ki se je rodila 19. avgusta 1932, in njen zdaj že pokojni mož vselila v hišo s hčerko Marino. Nato so se jima rodili še hčerka Anita, sinova Marko in Miro. V hiši so živeli do leta 1970, nato so se preselili v Noršince.
Marija in Marko Vaupotič sta leta 1960 ponovno obnovila hišo. Leta 1991, ko sta uredila še spominsko sobo, je bil omogočen tudi dostop do hiše in spominske sobe. Ključ Miklošičeve domačije so v dogovoru z lokalno skupnostjo imeli krajani Radomerja. Naslednja obnova Miklošičeve domačije je potekala leta 2013, ob njegovi 200-letnici rojstva, in sicer s sredstvi Vaupotičevih in donatorjev. Marija je ves čas, ko je še živela tem in po odhodu v Noršince, zgledno skrbela za to hišo. Vedno je s pomočjo svojih otrok poskrbela, da sta zunanjost in notranjost hiše bili urejeni, njena posebna skrb pa je zasajanje rož, ki polepšajo podobo hiše.
Ob prihodu obiskovalcev rojstne hiše Frana Miklošiča vedno odloži delo in s sinom Mirom jim pokažeta in povesta vse, kar vesta o jezikoslovcu svetovnega slovesa in velikanu Prlekije. S svojo harmoniko jim zaigra in tako popestri obisk. Na ta način pokaže, da ceni svoje prednike, ter da ji kulturna dediščina veliko pomeni.
Predlagatelj: Krajevna skupnost Ljutomer
Rojstno hišo, v kateri se je dr. Fran Miklošič rodil 20. novembra 1813, sta Marko in Marija Vaupotič kupila 2. aprila 1907.
Hiša je bila zgrajena 1629 leta. Leta 1926 je bila hiša obnovljena, narejen prizidek in vzidana spominska plošča v spomin dr. Frana Miklošiča. Hišo je takrat obiskala tudi Doroteja, vnukinja dr. Miklošiča, Marko Vaupotič pa je pripravil prvo spominsko knjigo. leta 1938 sta bila posest in hiša prepisani na sina Marka Vaupotiča. Leta 1955 sta se Marija - Marica, ki se je rodila 19. avgusta 1932, in njen zdaj že pokojni mož vselila v hišo s hčerko Marino. Nato so se jima rodili še hčerka Anita, sinova Marko in Miro. V hiši so živeli do leta 1970, nato so se preselili v Noršince.
Marija in Marko Vaupotič sta leta 1960 ponovno obnovila hišo. Leta 1991, ko sta uredila še spominsko sobo, je bil omogočen tudi dostop do hiše in spominske sobe. Ključ Miklošičeve domačije so v dogovoru z lokalno skupnostjo imeli krajani Radomerja. Naslednja obnova Miklošičeve domačije je potekala leta 2013, ob njegovi 200-letnici rojstva, in sicer s sredstvi Vaupotičevih in donatorjev. Marija je ves čas, ko je še živela tem in po odhodu v Noršince, zgledno skrbela za to hišo. Vedno je s pomočjo svojih otrok poskrbela, da sta zunanjost in notranjost hiše bili urejeni, njena posebna skrb pa je zasajanje rož, ki polepšajo podobo hiše.
Ob prihodu obiskovalcev rojstne hiše Frana Miklošiča vedno odloži delo in s sinom Mirom jim pokažeta in povesta vse, kar vesta o jezikoslovcu svetovnega slovesa in velikanu Prlekije. S svojo harmoniko jim zaigra in tako popestri obisk. Na ta način pokaže, da ceni svoje prednike, ter da ji kulturna dediščina veliko pomeni.
Predlagatelj: Krajevna skupnost Ljutomer
Miklošičevo priznanje za leto 2016 je prejel Branko Košti iz Male Nedelje za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljem kulture.
Branko Košti je bil rojen 12.10.1954. Svojo kulturno pot je začel v folklori. Po obnovi kulturnega doma pri Mali Nedelji je postal predsednik KD Anton Krempl, ki se je pod njegovim vodstvom širilo in ustanavljalo nove sekcije. Vodil ga je dva mandata, do leta 2015, in bil ustanovitelj folklorne sekcije pri Mali Nedelji, pri kateri tudi sam pleše še danes. Skrbi za
urejenost in funkcionalnost kulturnega doma in prijaznost ob gostovanju skupin. Zelo dobro sodeluje z Osnovno šolo Mala Nedelja in vedno pomaga pri organizaciji šolskih prireditev v kulturni dvorani pri Mali Nedelji.
G. Branko je s svojim požrtvovalnim delom na področju multimedijske prepoznavnosti celotne krajevne skupnosti in širšega okolja naredil zelo veliko kot dopisnik in fotograf, v sodelovanju z lokalnim medijskim portalom Prlekija-on.net in objavami v različnih časopisih.
Je član Sveta OI JSKD Ljutomer in član Komisije za vrednotenje kulturnih programov v Občini Ljutomer. Dobro sodeluje z izpostavo JSKD Ljutomer pri organizaciji otroškega abonmaja pri Mali Nedelji.
Predlagatelji: Kulturno društvo Anton Krempl
Krajevna skupnost Mala Nedelja
Krajevna skupnost Radoslavci
Osnovna šola Mala Nedelja
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer
Branko Košti je bil rojen 12.10.1954. Svojo kulturno pot je začel v folklori. Po obnovi kulturnega doma pri Mali Nedelji je postal predsednik KD Anton Krempl, ki se je pod njegovim vodstvom širilo in ustanavljalo nove sekcije. Vodil ga je dva mandata, do leta 2015, in bil ustanovitelj folklorne sekcije pri Mali Nedelji, pri kateri tudi sam pleše še danes. Skrbi za
urejenost in funkcionalnost kulturnega doma in prijaznost ob gostovanju skupin. Zelo dobro sodeluje z Osnovno šolo Mala Nedelja in vedno pomaga pri organizaciji šolskih prireditev v kulturni dvorani pri Mali Nedelji.
G. Branko je s svojim požrtvovalnim delom na področju multimedijske prepoznavnosti celotne krajevne skupnosti in širšega okolja naredil zelo veliko kot dopisnik in fotograf, v sodelovanju z lokalnim medijskim portalom Prlekija-on.net in objavami v različnih časopisih.
Je član Sveta OI JSKD Ljutomer in član Komisije za vrednotenje kulturnih programov v Občini Ljutomer. Dobro sodeluje z izpostavo JSKD Ljutomer pri organizaciji otroškega abonmaja pri Mali Nedelji.
Predlagatelji: Kulturno društvo Anton Krempl
Krajevna skupnost Mala Nedelja
Krajevna skupnost Radoslavci
Osnovna šola Mala Nedelja
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer
Miklošičevo priznanje za leto 2016 je prejel Bogomir Heric z Grlave za dolgoletno aktivno delovanja na glasbenem področju.
Heric Bogomir, rojen 29.10.1939 na Grlavi št. 9, kjer je tudi sedaj njegovo stalno bivališče. Že v času izrednega obiskovanja Nižje glasbene šole v Ljutomeru leta 1955, se je vključil v Mladinsko godbo. Naslednje leto pa je bil sprejet tudi v Pihalni orkester Ljutomer, v katerem je igral vse do leta 2009, to je polnih 53 let. Obvladal je igranje dveh zahtevnih instrumentov, baritona in ventil pozavne, kar je izjemen uspeh. V Prleško godbo Društva upokojencev Ljutomer se je vključil ob njeni ustanovitvi, leta 1998 in igra instrument bariton. Z veseljem prihaja na vaje, prav tako se zelo rad udeležuje različnih nastopov in zadnja leta tudi srečanja veteranskih godb Slovenije. S svojo strokovnostjo, marljivostjo in osebnim značajem pozitivno prispeva na uspehe godbe in ohranjanje tovrstne glasbe. Od leta 1982 pa je tudi vodja uspešnih križevskih Rogistov.
Predlagatelj: Društvo upokojencev Ljutomer
Heric Bogomir, rojen 29.10.1939 na Grlavi št. 9, kjer je tudi sedaj njegovo stalno bivališče. Že v času izrednega obiskovanja Nižje glasbene šole v Ljutomeru leta 1955, se je vključil v Mladinsko godbo. Naslednje leto pa je bil sprejet tudi v Pihalni orkester Ljutomer, v katerem je igral vse do leta 2009, to je polnih 53 let. Obvladal je igranje dveh zahtevnih instrumentov, baritona in ventil pozavne, kar je izjemen uspeh. V Prleško godbo Društva upokojencev Ljutomer se je vključil ob njeni ustanovitvi, leta 1998 in igra instrument bariton. Z veseljem prihaja na vaje, prav tako se zelo rad udeležuje različnih nastopov in zadnja leta tudi srečanja veteranskih godb Slovenije. S svojo strokovnostjo, marljivostjo in osebnim značajem pozitivno prispeva na uspehe godbe in ohranjanje tovrstne glasbe. Od leta 1982 pa je tudi vodja uspešnih križevskih Rogistov.
Predlagatelj: Društvo upokojencev Ljutomer
Miklošičevo priznanje za leto 2016 je prejel Zvonko Mavrič iz Stročje vasi za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju.
Gospod Mavrič Zvonko je predan igranju, ustvarjanju in ohranjanju glasbe, ki je močno povezana s kulturno dediščino naših krajev in našo folklore - to je glasba tamburic. Je aktiven član v tamburaški skupni Mlade strune, kot zunanji sodelavec OŠ Stročja vas je več let deloval kot mentor tamburaški skupini Vigred. Z nastopi tamburaških skupin skrbi za promocijo naših krajev in kulturne dediščine. Pozornost je pritegnil tudi v tujini, kjer se je z otroško tamburaško skupino Vigred predstavil na mednarodnem festivalu otroške folklore (Međunarodna smotra dječjeg folklora) v lvancu na Hrvaškem in prikazal igranje na instrumente po sistemu FARKAŠ, ki je vse redkeje prisoten pri tamburaških skupinah. Predvsem pa je gospod Mavrič aktiven in viden član naše lokalne skupnosti ter predstavlja s svojim življenjem in vrednotami vzor
mlajšim rodovom.
Predlagatelji: Krajevna skupnost Stročja vas
Tamburaška skupina Mlade strune
Klub prleških babic
Gospod Mavrič Zvonko je predan igranju, ustvarjanju in ohranjanju glasbe, ki je močno povezana s kulturno dediščino naših krajev in našo folklore - to je glasba tamburic. Je aktiven član v tamburaški skupni Mlade strune, kot zunanji sodelavec OŠ Stročja vas je več let deloval kot mentor tamburaški skupini Vigred. Z nastopi tamburaških skupin skrbi za promocijo naših krajev in kulturne dediščine. Pozornost je pritegnil tudi v tujini, kjer se je z otroško tamburaško skupino Vigred predstavil na mednarodnem festivalu otroške folklore (Međunarodna smotra dječjeg folklora) v lvancu na Hrvaškem in prikazal igranje na instrumente po sistemu FARKAŠ, ki je vse redkeje prisoten pri tamburaških skupinah. Predvsem pa je gospod Mavrič aktiven in viden član naše lokalne skupnosti ter predstavlja s svojim življenjem in vrednotami vzor
mlajšim rodovom.
Predlagatelji: Krajevna skupnost Stročja vas
Tamburaška skupina Mlade strune
Klub prleških babic
