Margetnčari in Ptujske kmetice že v finalu
Pričelo se je 5. tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti na ravni slovenskih OŠ
Kuhna pa to
Izjemno veselo in živahno, predvsem pa okusno je bilo na posestvu Steyer v Plitvici pri Gornji Radgoni, kjer se je s spopadom prvih devetih (od 98) ekip iz Podravja pričelo že 5. tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti na ravni slovenskih OŠ, ki so ga poimenovali "Kuhna pa to". Kakšnih petdeset otrok, predvsem deklic, in njihovih mentoric je pod budnim očesom komisije ustvarjalo jedi, ki počasi izginjajo ali so že izginile s slovenskih miz. In že med mesenjem, seckanjem, ribanjem, rezanjem, mešanjem, zavijanjem, pečenjem, kuhanjem..., so mnogim prisotnim trpele brbončice, za katere je bilo poskrbljeno šele po dobrih dveh urah, ko je strokovna komisija ocenila vse skuhane jedi. Vse ekipe so si prizadevale prepričati komisijo, da so najboljše jedi njihovih prednikov, a zmagati vsekakor niso mogli vsi.
Strokovna komisija v sestavi: Marjana Firbas iz kmetije Firbas, dr.
Blanka Vombergar, ravnateljica izobraževalnega centra živilstva Piramida
v Mariboru, gostitelj Danilo Steyer, in Darinko Kores, urednik
kulinarične priloge (Večer), je odločila da sta med devetimi skupinami
(OŠ Ludvika Pliberška Maribor, OŠ Juršinci, OŠ Gorišnica – 2 skupini, OŠ
Ljudski vrt Ptuj – 2 skupini, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Kamnica, OŠ
Velika Nedelja) najboljši bili dve ekipi. V finale namreč napredujeta:
OŠ Gorišnica (skupina Margetnčari), ki so kuhali: repjačo na stari in
moderen način in krapec v trakovih z ocvirkovim namazom, ter OŠ Ljudski
vrt Ptuj (skupina Ptujske kmetice), ki so kuhali: gobovo juho z jabolki
in ajdo, ajdove pogačice s sadjem in krapec z ocvirki.
"Tukaj smo predvsem, da se družimo, da uživamo in izmenjujemo izkušnje", je že pred samim tekmovanjem, med pozdravom, povedala vodja projekta Anka Peljhan, ki je razložila, da vse ekipe kuhajo stare jedi, ki so značilne za določena okolja, na stari način ter v sodobni obliki. "Naj bo v slovenskih gostilnah čim več klasičnih domačih jedi, tudi s pomočjo vas", je otrokom dejala Peljhanova. Dodala je, da vsako leto v okviru projekta izdajo tudi knjigo s starimi recepti in potekom tekmovanj, ki so odlično sprejete. Prisotne je pozdravil tudi gostitelj, znani vinar, Danilo Steyer, ki je žalostno ugotovil, da so gostinsko, kulinarično, turistični poklici, pri nas še vedno zelo zanemarjeni. Kljub temu je otrokom sugeriral, da naj se vpisujejo v omenjene poklice, ker da je to prihodnost Slovenije. Dodal je, kako se je tudi njegova hčerka vpisala v srednjo šolo za gostinstvo in turizem, ob tem poudaril, kako je tudi vino del slovenske dediščine in je tudi del kulinarike, tako da ga pred mladimi ne bi smeli skrivati, temveč jih poučiti o kulturi pitja...
V okviru letošnjega projekta so sicer določene tri tekmovalne kategorije, in sicer: 1. Lokalno značilna jed, povezano s kulinarično dediščino kraja bivanja tekmovalne skupine ali regije, ki bi jo kot značilnost kraja predstavili turistom (tujim ali domačim). Vsaka skupina si izbere svojega namišljenega turista in »gostu« predstavi vzrok priprave jedi pri nas ter to poveže z morebitnim dogodkom v njegovi državi (časovno sovpadanje). Jed je lahko na žlico, močnata ali druga posebnost. Gre za dejansko jed naših prednikov z uporabo lokalnih sestavin. Želena je uporaba starih, lokalno značilnih posod ali krožnikov; 2. Lokalno značilna jed, ki jo skupina pripravi na moderen - sodoben način. Ob tem lahko kako sestavino odvzame ali doda, vendar jed še vedno ohranja svojo identiteto. Uporabimo lokalno značilne sestavine, ki jih lahko obdelamo na modernejši način. Posoda je lahko kozarček, druga sodobna embalaža ali lokalno značilna embalaža. Jed se lahko spremeni po konsistenci (iz močnate v redkejšo ali iz juhe v pečeno ipd.) in obliki. Vzrok priprave jedi se poveže s promocijo lokalne hrane in sestavin turistom; 3. Lokalno značilna dobrodošlica ali domača dobrodošlica, ki lahko preseže kruh in sol. Gre za prigrizek ali grižljaj, ki bi ga gostom ponudili ob snidenju in je prav tako sestavljen iz lokalno značilne sestavine. Zaželena je uporaba priznanih lokalno značilnih sestavin, kot dodatek (prekmurska šunka, mohant, kraški pršut, prleška tünka, kranjska klobasa, ptujski lük, raška čebula, fižol ribnčan) ter ostalih, manj znanih...
"Vsako leto bolj samozavestno ugotavljamo, da se slovenske jedi lahko kosajo z ostalimi »kulinaričnimi velesilami« in jih v marsičem tudi prekašajo. Pristnost okusov ter spontanost pripovedi osnovnošolcev, ob enem pa priprava na najvišjem nivoju, je osupnila tako slovensko, kot tujo javnost, kjer koli smo se pojavili. V sklopu najhitreje rastoče dejavnosti, turizma, kateremu je ali mora biti osnova kultura prehranjevanja posamezne, lokalne skupine ljudi, si bomo tudi naprej prizadevali lokalno značilne jedi postaviti v ospredje. Skupina lokalnih jedi je bila in naj postane ponovno vizitka regije, mesta ali vasi, vzrok za obisk posameznega kraja, ki bo zraven naravnih ali kulturnih spomenikov ozavestila razpoznavnost pri domačih in tujih obiskovalcih. Prav zato bomo v letošnjem šolskem letu naredili korak k povezavi jedi s posameznim krajem ali regijo, ki bi jih kot značilnost ponudili obiskovalcem (turistom) ter z razlago: zakaj. Še vedno pa ostajamo v okvirih našega poslanstva: koristimo lokalno hrano in raziskujemo lastno prehransko kulturno dediščino ter postopke priprave jedi poskušamo čim bolj približati takratnim", pove vodja projekta Anka Peljhan.
Sama je še posebej izpostavila jabolko, sadež, z dolgo ali najdaljšo zgodovino, povezano celo z mitom o nastanku človeštva, prisoten v vseh slovenskih regijah, zaokroža celoto skoraj vsakega sadovnjaka, dostopen vsem, sadež, ki simbolizira domačnost v kuhinji ali kar tako in baje celo z enim na dan spravimo zdravnika stran. V letošnjem letu se bo še več, kot v preteklih spodbujalo javnost k uporabi jabolk, domačih, da ne bi odpotovale drugam in da bi s svojo vitaminsko vrednostjo pripomogle k višjem nivoju zdravja populacije. Vsakodnevne jedi naših prednikov so vključevale jabolka na dnevni ravni, v vseh regijah na najrazličnejše načine ali kombinacije, ki so bile celo slane ali sladke, kuhane, pečene, sveže ali posušene, tudi z različnimi agregatnimi stanji: od svežih, kuhanih, krhljev ali marmelad,... "Da bi spodbudili uporabo ene najpogosteje uporabljene sestavine prednikov, jih bomo tokrat uporabili tudi v naših jedeh. V štirih letih dela smo okusili že mnogo »jabolčnih« jedi, pa vendar smatramo, da vreča idej še ni prazna", je prepričana Peljhanova, ki je dodala, da bo v projektu letos 98 ekip nastopilo na dvanajstih predtekmovanjih, finale najboljših pa bo 18. aprila.
"Tukaj smo predvsem, da se družimo, da uživamo in izmenjujemo izkušnje", je že pred samim tekmovanjem, med pozdravom, povedala vodja projekta Anka Peljhan, ki je razložila, da vse ekipe kuhajo stare jedi, ki so značilne za določena okolja, na stari način ter v sodobni obliki. "Naj bo v slovenskih gostilnah čim več klasičnih domačih jedi, tudi s pomočjo vas", je otrokom dejala Peljhanova. Dodala je, da vsako leto v okviru projekta izdajo tudi knjigo s starimi recepti in potekom tekmovanj, ki so odlično sprejete. Prisotne je pozdravil tudi gostitelj, znani vinar, Danilo Steyer, ki je žalostno ugotovil, da so gostinsko, kulinarično, turistični poklici, pri nas še vedno zelo zanemarjeni. Kljub temu je otrokom sugeriral, da naj se vpisujejo v omenjene poklice, ker da je to prihodnost Slovenije. Dodal je, kako se je tudi njegova hčerka vpisala v srednjo šolo za gostinstvo in turizem, ob tem poudaril, kako je tudi vino del slovenske dediščine in je tudi del kulinarike, tako da ga pred mladimi ne bi smeli skrivati, temveč jih poučiti o kulturi pitja...
V okviru letošnjega projekta so sicer določene tri tekmovalne kategorije, in sicer: 1. Lokalno značilna jed, povezano s kulinarično dediščino kraja bivanja tekmovalne skupine ali regije, ki bi jo kot značilnost kraja predstavili turistom (tujim ali domačim). Vsaka skupina si izbere svojega namišljenega turista in »gostu« predstavi vzrok priprave jedi pri nas ter to poveže z morebitnim dogodkom v njegovi državi (časovno sovpadanje). Jed je lahko na žlico, močnata ali druga posebnost. Gre za dejansko jed naših prednikov z uporabo lokalnih sestavin. Želena je uporaba starih, lokalno značilnih posod ali krožnikov; 2. Lokalno značilna jed, ki jo skupina pripravi na moderen - sodoben način. Ob tem lahko kako sestavino odvzame ali doda, vendar jed še vedno ohranja svojo identiteto. Uporabimo lokalno značilne sestavine, ki jih lahko obdelamo na modernejši način. Posoda je lahko kozarček, druga sodobna embalaža ali lokalno značilna embalaža. Jed se lahko spremeni po konsistenci (iz močnate v redkejšo ali iz juhe v pečeno ipd.) in obliki. Vzrok priprave jedi se poveže s promocijo lokalne hrane in sestavin turistom; 3. Lokalno značilna dobrodošlica ali domača dobrodošlica, ki lahko preseže kruh in sol. Gre za prigrizek ali grižljaj, ki bi ga gostom ponudili ob snidenju in je prav tako sestavljen iz lokalno značilne sestavine. Zaželena je uporaba priznanih lokalno značilnih sestavin, kot dodatek (prekmurska šunka, mohant, kraški pršut, prleška tünka, kranjska klobasa, ptujski lük, raška čebula, fižol ribnčan) ter ostalih, manj znanih...
"Vsako leto bolj samozavestno ugotavljamo, da se slovenske jedi lahko kosajo z ostalimi »kulinaričnimi velesilami« in jih v marsičem tudi prekašajo. Pristnost okusov ter spontanost pripovedi osnovnošolcev, ob enem pa priprava na najvišjem nivoju, je osupnila tako slovensko, kot tujo javnost, kjer koli smo se pojavili. V sklopu najhitreje rastoče dejavnosti, turizma, kateremu je ali mora biti osnova kultura prehranjevanja posamezne, lokalne skupine ljudi, si bomo tudi naprej prizadevali lokalno značilne jedi postaviti v ospredje. Skupina lokalnih jedi je bila in naj postane ponovno vizitka regije, mesta ali vasi, vzrok za obisk posameznega kraja, ki bo zraven naravnih ali kulturnih spomenikov ozavestila razpoznavnost pri domačih in tujih obiskovalcih. Prav zato bomo v letošnjem šolskem letu naredili korak k povezavi jedi s posameznim krajem ali regijo, ki bi jih kot značilnost ponudili obiskovalcem (turistom) ter z razlago: zakaj. Še vedno pa ostajamo v okvirih našega poslanstva: koristimo lokalno hrano in raziskujemo lastno prehransko kulturno dediščino ter postopke priprave jedi poskušamo čim bolj približati takratnim", pove vodja projekta Anka Peljhan.
Sama je še posebej izpostavila jabolko, sadež, z dolgo ali najdaljšo zgodovino, povezano celo z mitom o nastanku človeštva, prisoten v vseh slovenskih regijah, zaokroža celoto skoraj vsakega sadovnjaka, dostopen vsem, sadež, ki simbolizira domačnost v kuhinji ali kar tako in baje celo z enim na dan spravimo zdravnika stran. V letošnjem letu se bo še več, kot v preteklih spodbujalo javnost k uporabi jabolk, domačih, da ne bi odpotovale drugam in da bi s svojo vitaminsko vrednostjo pripomogle k višjem nivoju zdravja populacije. Vsakodnevne jedi naših prednikov so vključevale jabolka na dnevni ravni, v vseh regijah na najrazličnejše načine ali kombinacije, ki so bile celo slane ali sladke, kuhane, pečene, sveže ali posušene, tudi z različnimi agregatnimi stanji: od svežih, kuhanih, krhljev ali marmelad,... "Da bi spodbudili uporabo ene najpogosteje uporabljene sestavine prednikov, jih bomo tokrat uporabili tudi v naših jedeh. V štirih letih dela smo okusili že mnogo »jabolčnih« jedi, pa vendar smatramo, da vreča idej še ni prazna", je prepričana Peljhanova, ki je dodala, da bo v projektu letos 98 ekip nastopilo na dvanajstih predtekmovanjih, finale najboljših pa bo 18. aprila.
