Igrajo na tamburice in pojo že dve desetletji

V Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih je v četrtek, 2. junija zvečer, svoj dvajseti jubilej delovanja proslavilo Tamburaško društvo »Drotmantraši« Radenci. Ob tej priložnosti jim je, pred številnim občinstvom, v imenu Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Gornji Radgoni čestitala Slavica Kovačič ter ob tem med drugim rekla:

»...Že mnogo pred mano je nekdo rekel, da je glasba univerzalni jezik in vi kot glasbeniki imate dostop do njega, z njim lahko gradite mostove med različno govorečimi in drugače mislečimi. Igranje na tamburice je verjetno eden od načinov, ki glasbo približa prav vsakemu, ki si tega želi. Naj ne bo vaše tedensko druženje ob glasbi zapiranje v svoj svet, ampak naj bo vaše ustvarjanje vabilo vsem, ki si želijo nečesa lepega...«

Idejo za ustanovitev tamburaške skupine z imenom »Drotmantraši« je dal Jožef Farkaš Obilo iz Radenec, ki še danes igra v skupini, v prve začetke igranja pa je skupino po strokovni plati uvedel Matija Kovačič. Leta 2001 je vajeti strokovnega in umetniškega vodenja prevzela Simona Pirc Katalinič (dandanes je vodja Območne izpostave JSKD v Gornji Radgoni), devet let kasneje, v letu 2010, pa Eli Sarjaš, ki »Drotmantraše« vodi še sedaj. Njih zasedba trenutno šteje enajst članic in članov: na prvi bisernici igrata Beni Pregl in Luša Maučec, na drugi bisernici igrata Tonja Stanek (je predsednica Tamburaškega društva »Drotmantraši«) in Dominika Tkalčič, na prvi brač igra Gregor Potočnik, na drugi brač igrata Dominik Kocbek in Nataša Vodan, dva bugarista sta Jožef Farkaš in Simona Gregorec, berdist je Stanko Fekonja in čelistka Eli Sarjaš (trenutno tudi strokovni vodja).

Ob svojem jubilejnem koncertu so pripravili tri glasbene sklope melodij. V prvem delu so bile domače, ljudske in zabavne melodije (Dere sem jaz mali bija, Poletna noč, Namesto koga roža cveti, Ne čakaj na maj in Zemlja pleše), kjer je bila vokalistka Ingrid Müller Horvatič. V drugem sklopu so bile zajete klasične in umetne pesmi (Jutranje razpoloženje, Larina pesem, Somewhere over the rainbow, Air in Can can), v tretjem sklopu pa je dalmatinske in slavonske ob igranju »Drotmantrašev« pel Simon Matajič (Vela luka, Ne dirajte mi ravnicu, Da te mogu pismom zvati, Ružo crvena, Moj lipi andžele, Gdje je ljubav tu si ti), ob pesmi Cesarica pa je na klavir igral še 13-letni Marko Matajič.

Jubilejni glasbeni večer »Drotmantrašev« je povezovala Mateja Hržič, ki so ga tamburaši ob gromkem aplavzu zaključili s pesmijo Laku noč svirači. Seveda ni šlo brez »bisa« in sledila je še polka.