Ker ljubi naravo in divjad, je lovec

V Lovski družini Radenci, kjer še posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, že vrsto let pozornost posvečajo tudi svojim prijateljem jubilantom. Nikakor namreč ne pozabljajo na svoje prijatelje, člane zelene bratovščine, ki že vrsto let delujejo v lovskih vrstah, hkrati pa imajo življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Radenci, v sestavi: Franc Smolko, Janez Konrad in Srečko Kegl, obiskala lovskega tovariša Alojza Mesa, ki je obeleževal okrogel življenjski jubilej, 70. rojstni dan. Šlo je za tradicionalno dogajanje, ki med radensko zeleno bratovščino traja že vrsto let, ko ob okroglem jubileju (70, 80, 90... let) obiščejo slavljenca, mu čestitajo in ga obdarijo. Alojzu so tovariši čestitali ob 70. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval prav na lep in sončen poletni dan obiska. Izročili so mu tudi priložnostno darilo, za katero pri radenskih lovcih skrbi njihov kolega Franc Smolko. Ob bogato obloženi mizi ter dobri domači kapljici, kjer so se tovariši jagri spominjali lepih trenutkov iz lovskega življenja, smo med prijetnim klepetom, slišali marsikaj zanimivega.

Alojz, ki je v lovske vrste stopil že leta 1975 je že kot mladenič vzljubil naravo in živali. Prav zaradi tega je postal lovec, po opravljenem pripravništvu pa je "pravi jager" od leta 1977. V slabih 40 let članstva v lovski organizaciji je opravljal različne funkcije, prijel je tudi nekaj odlikovanj, kot so: Znak za lovske zasluge, Družinsko priznanje ter Zlati znak za lovske zasluge LZS. Bil je tudi član disciplinske komisije v družini, trenutno pa je tudi revirni vodja. "Vesel sem, da sem vzljubil naravo in živali, ter tako postal lovec. Številni moji sosedje so nekako bili zraven in sem se jim tudi sam pridružil. Ni mi žal, saj je to lep šport in rekreacija, ni pa kot nekateri trdijo le ubijanje živali. Res je, da pride do kakšnega uplena, toda to je načrtovano ohranjanje staleža divjadi in ravnovesja v naravi", razlaga Alojz, ki se spominja številnih zanimivosti iz gozda.

"Posebnost je jutranje čakanje na preži, ko poslušaš stotine različnih ptičjih glasov, kako lepo pojejo in žvrgolijo. Seveda pa nikakor ne morem pozabiti niti na lovske tovariše, ki so pravi prijatelji, kar se je potrdilo tudi ob tokratnem obisku pri meni doma", pove slavljenec in dodaja, kako se je pred sedemdesetimi leti rodil v Bakovcih, leta 1973 pa se je preselil v Hrastje Moto, kjer si je z ženo Jožico ustvaril družino v kateri sta dva otroka. Zaposlen je bil v murskosoboški Kartonaži, leta 2000 pa se je upokojil. Poleg v lovski organizaciji je Alojz Mes dolga leta tudi član PGD Radenci, kjer je sedaj veteran..., sicer pa sedaj nekoliko manj hodi tudi v gozd, a kljub temu par ur zdrži. Pove tudi, da ga zdravje še kar dobro služi in to pripisuje tudi aktivnostim v naravi, predvsem delu v lovski družini.