V Ljutomeru odprli razstavo »Lepota in skrivnostnost čipke«

Razstava bo odprta v času od 10. do 30. junija 2016 v pritličju stavbe na Miklošičevem trgu 6 v Ljutomeru

Prlekija-on.net, sobota, 11. junij 2016 ob 09:39
Odprtje razstave Lepota in skrivnostnost čipke

Odprtje razstave Lepota in skrivnostnost čipke

Slovenija bo med 24. in 26. junijem 2016 gostila 17. svetovni čipkarski kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA). Osrednje kongresno dogajanje bo potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, spremljajoče dejavnosti pa v številnih drugih krajih, tudi v Ljutomeru.

Klekljanje je resda bolj značilno za zahodni predel Slovenije, vendar se tudi v Prlekiji in Prekmurju veliko žensk ukvarja s to dejavnostjo. Njihove roke ustvarjajo čudovite mojstrovine, ki si zaslužijo pozornost širšega okolja. Večinoma so se te spretnosti naučile od žensk, ki so se pred leti iz »klekljarskih« krajev primožile v Pomurje. Razveseljivo je, da je med pomurskimi klekljaricami tudi veliko mladih. Umetnost klekljanja se tako razvija in širi tudi na tem koncu Slovenije.

Ob svetovnem čipkarskem dogodku je Splošna knjižnica Ljutomer sprejela izziv in pripravila razstavo z naslovom: Lepota in skrivnostnost čipke. Razstava bo odprta v času od 10. do 30. junija 2016 v pritličju stavbe na Miklošičevem trgu 6, Ljutomer, razstavo pa so odprli v četrtek, 9. junija.

Na otvoritvi je Srečko Pavličič iz Splošne knjižnice Ljutomer med drugim dejal, da je "samostojna tematska razstava, ki mesto Ljutomer in knjižnico vključuje v veliki svetovni dogodek ob prazniku čipk, rezultat številnih aktivnosti, izvedenih letošnje leto, kjer se s posebnim poudarkom sledi aktualnim dogodkom ob tesnem sodelovanju in medsebojnem zaupanju z razstavljalkami – čipkaricami z obeh bregov reke Mure na osnovi sprejetega predloga knjižnične članice Andreje Krvina."

Na otvoritvi razstave sta spregovorili še Andreja Krvina, idejni vodja razstave in vodja Bralnega kluba Splošne knjižnice Ljutomer ter Mihaela Flisar, vodja študijskega krožka Tišina (Ljudska univerza Murska Sobota) in strokovni vodja razstave čipk. Razstavo v Ljutomeru je postavila in aranžirala Petra Rižnar. Direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, Vesna Laissani se je ob tem vsem zahvalila za pomoč pri izvedbi razstave. V sklopu razstave se bodo odvijale tudi demonstracijske delavnice klekljanja, vezenja rešilje čipk in izdelovanja oochi čipk.

Častna pokroviteljica razstave je županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, razstavljeni pa so izdelki čipkaric iz občin Križevci, Ljutomer, Središče ob Dravi, Sv. Jurij ob Ščavnici, Turnišče, Tišina, Veržej, Dobrovnik, Mala nedelja, Murska Sobota, Radenci in Rogašovci. Kot poseben izziv čipke likovni umetnosti so prikazana tudi posamična dela znanih umetnikov: kiparke Metke Kavčič, slikarja Vladimirja Potočnika in oblikovalca skulptur Roberta Juraka. Program so popestrili učenci Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.

Izvedba razstave je za Ljutomer pomembna tako s kulturnega in turističnega vidika, kot tudi z vidika promocije Pomurja in čipkarstva. Ta razstava bo pomurskim klekljaricam dala priznanje za ustvarjalnost in ohranjanje čipkarstva kot žive kulturne dediščine Slovenije. Z njo se Ljutomer in Pomurje vrisujeta v slovenski čipkarski zemljevid.

Svetovni čipkarski kongres v Sloveniji
Slovenske čipkarice in čipkarske ustvarjalke so včlanjene v Mednarodno organizacijo za klekljano in šivano čipko (OIDFA), ki združuje čipkarske strokovnjake, čipkarice in ljubitelje čipk iz 37 držav sveta. Ena njenih najbolj pomembnih in odmevnih dejavnosti je organizacija svetovnega čipkarskega kongresa, ki poteka vsaki dve leti v eni od držav članic. Letos je bila organizacija kongresa zaupana slovenskim čipkaricam.

V počastitev kongresa OIDFA se je vključila tudi Pošta Slovenije in bo izdala priložnostno poštno znamko ter ovitek in žig prvega dne.

Kratek oris zgodovine klekljane čipke na Slovenskem
Začetki čipkarstva na Slovenskem domnevno segajo v 16. stoletje. Najstarejši pisni viri govorijo o izdelovanju čipk v Ljubljani (1689) in nekoliko kasneje v Idriji (1696). Vendar se je v 17. in 18. stoletju klekljalo tudi v logaškem gospostvu, v Radovljici ter Kamniku z okolico. V 19. stoletju se je klekljanje razširilo na vso idrijsko okolico, Cerkljansko, območje Trnovskega gozda, del Primorske, v Poljansko in Selško dolino. Posamezne klekljarice so čipke izdelovale tudi v drugih slovenskih krajih. Konec dvajsetih let 20. stoletja se je klekljalo v kar 159 slovenskih krajih.  V to številko niso bili vključeni kraji, ki so po 1. svetovni vojni pripadli Italiji, sicer bi bila še večja.

Pomemben vpliv na razvoj čipkarstva je imelo organizirano izobraževanje. Prva čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1763 v Ljubljani. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bile ustanovljene čipkarske šole v Idriji (1876), Izoli (1880), Soči (1884) na Otlici (1885), v Čepovanu (1891), Bovcu (1896), Cerknem (1900), Horjulu pri Ljubljani (1900), Žireh (1906), Železnikih (1907), Polhovem Gradcu (1907), Trati pri Gorenji vasi (1909), Sovodnjah in v Velikem Dolu na Krasu (1909). V Ljubljani je med letoma 1888 in 1941 delovala Šola za umetno vezenje in čipkarstvo, med letoma 1946 in 1963 pa Šola za umetno obrt. Obe sta omogočali izobraževanje na srednješolski ravni tudi s področja čipkarstva in prav tu se je izobrazilo veliko priznanih slovenskih risark vzorcev in učiteljic klekljanja. Klekljarsko znanje se je prenašalo tudi z ustnim izročilom in iz roda v rod. Poleg žena so konec 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja klekljali tudi moški in otroci. V tem času je bilo klekljanje pomemben dodaten vir zaslužka.

Klekljarstvo danes
Danes je klekljanje najbolj razširjena domača obrt na Slovenskem, saj se po podatkih iz februarja 2016 organizirano kleklja v 107 krajih po vsej državi. Klekljarice so organizirane v 109 klekljarskih društvih, sekcijah in skupinah. Čipkarske šole v Idriji, Žireh in Železnikih vsako leto izobrazijo več kot 700 učencev v starosti od 6 do 15 let. Klekljanje kot izbirni predmet poučujejo tudi na desetih osnovnih šolah v osmih drugih krajih, kjer ga obiskuje okoli 300 učencev v starosti od 13 do 15 let. Nadaljnjih več kot 500 učencev obiskuje klekljanje kot interesno dejavnost na 34 osnovnih šolah ali kot izven šolski krožek klekljanja za otroke v skupaj 29 krajih po vsej državi.
 
Klekljanje čipk je bilo 16. februarja 2016 vpisano v register žive kulturne dediščine Slovenije in razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. V teku so tudi priprave za vpis klekljanja na Slovenskem na Unescovo reprezentativno listo nesnovne dediščine človeštva.


Galerija


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje