Saša J. Mächtig prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
Njegovo najbolj prepoznavno delo je nedvomno kiosk K67, ki je eden redkih slovenskih oblikovalskih produktov, ki je dosegel status globalno prepoznavne klasike.
Saša J. Mächtig letos v Ljutomeru
Upravni odbor Prešernovega sklada je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu razglasil prejemnike in prejemnice najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2026. V skladu z odločitvijo in s sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado za leto 2026 koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig.
Nagrade Prešernovega sklada za leto 2026 prejmejo ustvarjalci in ustvarjalke: scenaristka in režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak.
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko: »Ne dvomim, da je bila odločitev o izboru nagrajencev in nagrajenk za Upravni odbor Prešernovega sklada tudi letos težka. V Sloveniji imamo namreč številne vrhunske umetnike in umetnice, ki delujejo na najrazličnejših umetniških področjih, mnogi tudi na več področjih hkrati. Številni ustvarjalci in ustvarjalke iz Slovenije prejemajo najvišja mednarodna priznanja. Raznolik izbor vrhunskih umetnikov in umetnic kaže, da imamo kvalitetne ustvarjalce, ki s svojim delom bogatijo naš vsakdan in nas navdihujejo. Zato danes, na Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne institucije odpirajo svoja vrata in vabijo na brezplačen obisk vse in vsakogar, pozivam vse, naj ne pozabi, da naša država sloni na kulturi. Da brez kulture ni demokracije, saj je prav kultura tista, ki povezuje skupnosti in spodbuja kritično misel.«
Upravni odbor Prešernovega sklada sestavljajo predsednica Zdenka Badovinac, podpredsednica Alma R. Selimović ter člani in članice Bogdan Benigar, Mika Cimolini, Urška Jež, Diana Koloini, Matevž Luzar, Jaruška Majovski, Goran Milovanović, Vesna Pajić, Saša Pavček, Manca G. Renko, Rok Vevar, Boštjan Vuga in Dušanka Zabukovec.
Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Saša Janez Mächtig: Avtor brezčasnega kioska K67, ki so ga izdelovali v Ljutomeru
Industrijski oblikovalec Saša Mächtig (1941) je ena ključnih osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja in arhitekture. Njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom. V svojih projektih sistematično raziskuje psihološke, vedenjske in socialne potrebe uporabnikov ter išče načine, kako lahko sodobni materiali in proizvodni procesi služijo kakovosti bivanja. Njegovi izdelki so rezultat premišljenega, z raziskovanjem podprtega procesnega dela, ki presega intuitivno oblikovanje ter uveljavlja oblikovanje kot družbeno odgovorno prakso.
Njegovo najbolj prepoznavno delo je nedvomno K67, modularni kioskovni sistem iz leta 1966, ki je postal ikona svetovnega industrijskega oblikovanja. K67 je eden redkih slovenskih oblikovalskih produktov, ki je dosegel status globalno prepoznavne klasike. Že od 70. let je del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MoMA) in ostaja ena najbolj prepoznavnih oblikovalskih ikon iz prostora nekdanje Jugoslavije.
Mächtig je s kioski, avtobusnimi nadstreški, uličnimi elementi in modularnimi arhitekturnimi sistemi desetletja oblikoval podobo slovenskega javnega prostora. Njegovi sistemi postajališč, informacijskih elementov in urbane opreme so na novo definirali standarde javnega prostora s trajno uporabnostjo, tehnološko racionalnostjo in izjemno estetsko doslednostjo. Uvajanje modularnosti in prilagodljivosti v množično proizvodnjo je bilo izjemno pionirsko delo.
Izjemen je bil tudi njegov prispevek k institucionalnemu razvoju stroke. Bil je med ključnimi pobudniki ustanovitve Oddelka za industrijsko oblikovanje na ALUO in eden njegovih najvplivnejših pedagogov. Uvedel je sistematično obravnavo design managementa v Sloveniji, kar je študentom omogočilo razumevanje organizacijskih, ekonomskih in strateških vidikov oblikovanja.
K67 vrača v ospredje
V zadnjih letih se K67 vrača v ospredje kot predmet retrospektiv, raziskav in obnov. Številne svetovne institucije ga predstavljajo kot vzor modularnega oblikovanja, kar dokazuje, da njegovo delo ni le zgodovinsko pomembno, temveč tudi aktualno.
Mächtig je s svojim ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete. Njegov opus dosledno uresničuje humanistična izhodišča industrijskega oblikovanja: oblikovanje, ki izhaja iz človeka, izboljšuje kakovost življenja, odgovorno ravna z viri ter je hkrati ekonomsko in tehnološko utemeljeno.
Prešernova nagrada za življenjsko delo pomeni priznanje njegovi ustvarjalni širini in vizionarstvu, ki je desetletja pred svojim časom oblikovalo način, kako uporabljamo, doživljamo in razumemo javni prostor.
