V Ljutomeru s(m)o si prvič nalili čistega vina
Predvajan je bil prvi del družbeno-kritičnega pogovornega kolaža o skreganem (?) Ljutomeru z naslovom Lotmerk, nalijmo si čistega vina 1.
Lotmerk, nalijmo si čistega vina 1.
V torek, 8. novembra, je v Domu kulture v Ljutomeru bil predvajan prvi
del družbeno-kritičnega pogovornega kolaža o skreganem (?) Ljutomeru z
naslovom Lotmerk, nalijmo si čistega vina 1.
Na dogodku je bil predvajan dokumentarec, kjer so svoj pogled na dogajanje in odnose z vodilnimi v občini Ljutomer, predstavili Branko Petovar iz CSD Ljutomer, Vesna
Laissani iz Splošne knjižnice Ljutomer, Andrej Rus iz Gasilske zveze
Ljutomer, Stanislav Lašič iz Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Aleš Vrbančič iz Športne zveze Ljutomer ter častni
občan Občine Ljutomer Miroslav Steržaj.
Sogovorniki so ob tem predstavili posamezen zavod, ki ga zastopajo ter nanizali nekaj svojih videnj na položaj v občini. Branko Petovar iz Centra za socialno delo Ljutomer, ki deluje na območju UE Ljutomer je omenil, da imajo zadovoljivo komunikacijo z občino. Vesna Laissani je med drugim povedala, da je možno varčevati na različne načine, rušilno varčevanje pa ne pelje nikamor. Splošna knjižnica se je skozi leta večkrat preoblikovala, eno leto je v svoji sestavi imela tudi turizem, a se je pri vsakem preoblikovanju potrebno dobro pogovoriti in zagotoviti tudi kader, kjer so trenutno oslabljeni. Sama pravi, da je vse možno, ampak vedno z nekim dialogom in pravo organizacijo dela.
Andrej Rus je omenil, da je komunikacija z ljutomersko občino, ki je največja občina na območju, kjer deluje GZ Ljutomer, v začetku letošnjega leta bila zelo slaba in da praktično niso komunicirali, ker niso mogli priti do skupnega razgovora, kljub večim pozivom. Na občino so dostavili tudi vso potrebno dokumentacijo za sofinanciranje za letošnje leto in niso prejeli nobene pripombe, ob razpravi za proračun pa so nato bili seznanjeni, da se jim sredstva letos bistveno krčijo za njihovo osnovno delovanje. Tekom leta so nato z občino ponovno vzpostavili komunikacijo kar je že obrodilo delne sadove, saj je gasilsko vozilo TRV-2D v okvirnem planu za nabavo v prihodnjih dveh letih.
Stanislav Lašič je med drugim izpostavil problem prostorske stiske glasbene šole, ki se vleče že od leta 2012, ko so v poročilu iz Gradbenega inštituta ZRMK zapisali, da tramovi v zgradbi ne ustrezajo niti statično niti napetostno in tako prostori niso varni za izvajanje te dejavnosti. Od takrat svoje dejavnosti opravljajo na večih lokacijah po mestu. Omenil je še, da bi si z občino želel več komunikacije glede iskanja rešitve te prostorske stiske. V letošnjem proračunu je glasbena šola izgubila tudi sredstva, ki so pokrivala del programa nadstandard za ples in balet. Ta sredstva sedaj skušajo iskati na trgu.
Aleš Vrbančič je povedal, da so se ob delovanju zavoda ŠIM Ljutomer, ki je bil ukinjen, skupaj s Športno zvezo Ljutomer tvorili idealni pogoji, saj se je iz enega mesta ustvarjala strategija programov in razvoja športa na lokalni ravni, skrbelo za vzdrževanje športnih objektov in nove pridobitve. Trenutno je to težje izvajati, tudi strategija razvoja športa, ki so jo sprejeli v preteklosti in bi naj veljala do leta 2023, je sedaj pod vprašajem ter se bo verjetno morala napisati na novo. Letos jim po dvajsetih letih tudi ni uspelo izpeljati Taborskega teka, saj je to prevelik logistični zalogaj, za kar je v preteklosti skrbel ŠIM. ŠZ Ljutomer je tudi prva nevladna organizacija v Sloveniji, ki je pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 in letos so še nekako uspelo zagotoviti sredstva, ki so potrebna za ohranitev le-tega, v marcu naslednje leto pa bo vidno ali bodo ta standard, ki ni mali zalogaj, lahko ohranili ali ga bodo morali opustiti.
Miroslav Steržaj, častni občan Občine Ljutomer, ki je v naše kraje priseljen, je povedal da je bil tu zelo dobro sprejet in se je takoj vključil v športno in mladinsko organizacijo. Leta 1955 je začel delati na Mlekoprometu, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor in potem 26 let, vse do upokojitve leta 1993, kot direktor. Podjetje še danes dobro posluje in kot je povedal, je na to zelo ponosen, da je takrat v roke vzel pravi "štil" in prave ljudi ter da še danes uživa veliko podporo vseh ljudi.
Za Prlekijo verjame, da je v ljudeh, ne glede na strankarsko in drugo pripadnost, še vedno toliko dobrega duha, da bi bili zmožni vsi stopiti skupaj in ponovno obuditi idejo prvega slovenskega tabora izpred 150 let o povezovanju in skupnem nastopu. V politiko občine se noče vtikati, mnenja pa je, da bi za vse, kar se spremeni, morali imeti določeno vizijo, na podlagi katere bi se videlo boljše izhodišče in izboljšanje delovanja, ampak ob zadovoljstvu vseh, ki jih spremembe zadevajo.
Zgoraj zapisano smo povzeli iz dokumentarca in je le delček iz celotnega videa, ki traja skoraj uro in pol. Video bo po vsej verjetnosti v kratkem dosegljiv tudi na internetu.
Dogodek je moderiral Dejan Karba, za video pa je poskrbel Marko Wolf. Po predvajanju so besedo dobili tudi obiskovalci, kar si lahko ogledate v spodnjem videu. Ob tem se jih je zbralo okoli sto, med njimi tudi oba prleška poslanca, Franc Jurša in mag. Aleksander Kavčič ter drugi obiskovalci, predvsem iz političnih krogov. Konstruktivnega dialoga, kar je med drugim bil cilj tega predvajanja, na koncu ni bilo, saj vsaj uradno ni bil prisoten noben izmed vodilnih občine. Iz občine so nam sicer nekaj ur pred dogodkom poslali sporočilo, v katerem je bilo navedeno, da se županja zaradi odsotnosti, dogodka ne bo mogla udeležiti.
Dejan Karba, avtor dokumentarca, nam je po predvajanju odgovoril še na nekaj kratkih vprašanj, kar je zapisano spodaj.
Kaj te je vzpodbudilo, da si se lotil tega projekta?
Pogled na nekoč zanosni, danes turobni in razdvojeni Ljutomer.
Si zadovoljen z odzivom publike? Je po tvojem dosegel svoj namen?
To je vprašanje za publiko samo, moje počutje po prvem delu je dobro. Namen, to je konstruktivni dialog, še ni dosežen, saj na dogodku ni bilo enega sogovornika.
Sledi tudi nadaljevanje?
Sledi.
Kako pa sam vidiš zadeve v občini? Kaj je po tvojem mnenju narobe, da si je sploh potrebno 'nalivati čistega vina'?
Tukaj nisem pomemben jaz in moja videnja. Gre za našo skupnost, ki se želi pogovarjati in dogovarjati s tistimi, ki nas prek demokratičnih vzvodov usmerjajo in vodijo. Gre za prepotrebno zbliževanje "visoke politike" s preprostim polisom.
Sogovorniki so ob tem predstavili posamezen zavod, ki ga zastopajo ter nanizali nekaj svojih videnj na položaj v občini. Branko Petovar iz Centra za socialno delo Ljutomer, ki deluje na območju UE Ljutomer je omenil, da imajo zadovoljivo komunikacijo z občino. Vesna Laissani je med drugim povedala, da je možno varčevati na različne načine, rušilno varčevanje pa ne pelje nikamor. Splošna knjižnica se je skozi leta večkrat preoblikovala, eno leto je v svoji sestavi imela tudi turizem, a se je pri vsakem preoblikovanju potrebno dobro pogovoriti in zagotoviti tudi kader, kjer so trenutno oslabljeni. Sama pravi, da je vse možno, ampak vedno z nekim dialogom in pravo organizacijo dela.
Andrej Rus je omenil, da je komunikacija z ljutomersko občino, ki je največja občina na območju, kjer deluje GZ Ljutomer, v začetku letošnjega leta bila zelo slaba in da praktično niso komunicirali, ker niso mogli priti do skupnega razgovora, kljub večim pozivom. Na občino so dostavili tudi vso potrebno dokumentacijo za sofinanciranje za letošnje leto in niso prejeli nobene pripombe, ob razpravi za proračun pa so nato bili seznanjeni, da se jim sredstva letos bistveno krčijo za njihovo osnovno delovanje. Tekom leta so nato z občino ponovno vzpostavili komunikacijo kar je že obrodilo delne sadove, saj je gasilsko vozilo TRV-2D v okvirnem planu za nabavo v prihodnjih dveh letih.
Stanislav Lašič je med drugim izpostavil problem prostorske stiske glasbene šole, ki se vleče že od leta 2012, ko so v poročilu iz Gradbenega inštituta ZRMK zapisali, da tramovi v zgradbi ne ustrezajo niti statično niti napetostno in tako prostori niso varni za izvajanje te dejavnosti. Od takrat svoje dejavnosti opravljajo na večih lokacijah po mestu. Omenil je še, da bi si z občino želel več komunikacije glede iskanja rešitve te prostorske stiske. V letošnjem proračunu je glasbena šola izgubila tudi sredstva, ki so pokrivala del programa nadstandard za ples in balet. Ta sredstva sedaj skušajo iskati na trgu.
Aleš Vrbančič je povedal, da so se ob delovanju zavoda ŠIM Ljutomer, ki je bil ukinjen, skupaj s Športno zvezo Ljutomer tvorili idealni pogoji, saj se je iz enega mesta ustvarjala strategija programov in razvoja športa na lokalni ravni, skrbelo za vzdrževanje športnih objektov in nove pridobitve. Trenutno je to težje izvajati, tudi strategija razvoja športa, ki so jo sprejeli v preteklosti in bi naj veljala do leta 2023, je sedaj pod vprašajem ter se bo verjetno morala napisati na novo. Letos jim po dvajsetih letih tudi ni uspelo izpeljati Taborskega teka, saj je to prevelik logistični zalogaj, za kar je v preteklosti skrbel ŠIM. ŠZ Ljutomer je tudi prva nevladna organizacija v Sloveniji, ki je pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 in letos so še nekako uspelo zagotoviti sredstva, ki so potrebna za ohranitev le-tega, v marcu naslednje leto pa bo vidno ali bodo ta standard, ki ni mali zalogaj, lahko ohranili ali ga bodo morali opustiti.
Miroslav Steržaj, častni občan Občine Ljutomer, ki je v naše kraje priseljen, je povedal da je bil tu zelo dobro sprejet in se je takoj vključil v športno in mladinsko organizacijo. Leta 1955 je začel delati na Mlekoprometu, kjer je 12 let delal kot komercialni direktor in potem 26 let, vse do upokojitve leta 1993, kot direktor. Podjetje še danes dobro posluje in kot je povedal, je na to zelo ponosen, da je takrat v roke vzel pravi "štil" in prave ljudi ter da še danes uživa veliko podporo vseh ljudi.
Za Prlekijo verjame, da je v ljudeh, ne glede na strankarsko in drugo pripadnost, še vedno toliko dobrega duha, da bi bili zmožni vsi stopiti skupaj in ponovno obuditi idejo prvega slovenskega tabora izpred 150 let o povezovanju in skupnem nastopu. V politiko občine se noče vtikati, mnenja pa je, da bi za vse, kar se spremeni, morali imeti določeno vizijo, na podlagi katere bi se videlo boljše izhodišče in izboljšanje delovanja, ampak ob zadovoljstvu vseh, ki jih spremembe zadevajo.
Zgoraj zapisano smo povzeli iz dokumentarca in je le delček iz celotnega videa, ki traja skoraj uro in pol. Video bo po vsej verjetnosti v kratkem dosegljiv tudi na internetu.
Dogodek je moderiral Dejan Karba, za video pa je poskrbel Marko Wolf. Po predvajanju so besedo dobili tudi obiskovalci, kar si lahko ogledate v spodnjem videu. Ob tem se jih je zbralo okoli sto, med njimi tudi oba prleška poslanca, Franc Jurša in mag. Aleksander Kavčič ter drugi obiskovalci, predvsem iz političnih krogov. Konstruktivnega dialoga, kar je med drugim bil cilj tega predvajanja, na koncu ni bilo, saj vsaj uradno ni bil prisoten noben izmed vodilnih občine. Iz občine so nam sicer nekaj ur pred dogodkom poslali sporočilo, v katerem je bilo navedeno, da se županja zaradi odsotnosti, dogodka ne bo mogla udeležiti.
Dejan Karba, avtor dokumentarca, nam je po predvajanju odgovoril še na nekaj kratkih vprašanj, kar je zapisano spodaj.
Kaj te je vzpodbudilo, da si se lotil tega projekta?
Pogled na nekoč zanosni, danes turobni in razdvojeni Ljutomer.
Si zadovoljen z odzivom publike? Je po tvojem dosegel svoj namen?
To je vprašanje za publiko samo, moje počutje po prvem delu je dobro. Namen, to je konstruktivni dialog, še ni dosežen, saj na dogodku ni bilo enega sogovornika.
Sledi tudi nadaljevanje?
Sledi.
Kako pa sam vidiš zadeve v občini? Kaj je po tvojem mnenju narobe, da si je sploh potrebno 'nalivati čistega vina'?
Tukaj nisem pomemben jaz in moja videnja. Gre za našo skupnost, ki se želi pogovarjati in dogovarjati s tistimi, ki nas prek demokratičnih vzvodov usmerjajo in vodijo. Gre za prepotrebno zbliževanje "visoke politike" s preprostim polisom.
