Sladkorni bolniki na pohodu

Podobno kot že vrsto let so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 150 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14.11.) pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostorov, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je Barbara Kralj, med. teh., merila sladkor v krvi, so se pogovarjali o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni. Vse skupaj pa je pozdravila nova predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč se te (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj...) vrstijo skozi celo leto. Mag. Lea Kuzmič pa je na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo. Potem se je kakšnih 50 članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Poleg po samem mestu so se udeleženci srečanja odpravili tudi do Doma starejših občanov ter mestnega parka, potem pa ob Muri nazaj do prostorov društva, kjer se je po lepem in sončnem jesenskem dnevu končal lepo in prijetno druženje.

Žal pa jim to ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo s hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. V Sloveniji je namreč po ocenah nad 140.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu pa je 366 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU jih je približno 40 milijonov. Kot pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) RS, je lansko leto zdravila zaradi znižanega sladkorja v krvi prejemalo skoraj 106.000 ljudi. To število se povečuje za okoli 4000 oseb, oz. okoli tri odstotke, letno. Zaradi strmega naraščanja te bolezni, v teh dneh se vrstijo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bolezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi bila do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Glede na analize je opazen trend naraščanja sladkorne bolezni pri moških, med osebami, ki opravljajo lažja fizična in sedeča dela, ter med drugim tudi pri delavskem delu mestnega prebivalstva.  V Sloveniji še posebej zadnjih 15 letih izrazito narašča pogostost sladkorne bolezni tipa ena pri otrocih in mladostnikih Največji porast je opaziti v starostni skupini od nič do pet let. Zakaj je temu tako vzroki niso znani, saj je sladkorna bolezen tipa ena avtoimunska bolezen.

Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, so navedli na NIJZ. Na razsežnosti sladkorne bolezni bo tudi letos opozarjalo več dogodkov in aktivnosti, v središču pozornosti pa bodo oči. Letos je namreč poudarek na preventivnih aktivnostih za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto.

Kot so opozorili na NIJZ, je sladkorna bolezen v razvitem svetu poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni so na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sicer pripravlja tudi več drugih aktivnosti, določene objekte obarvali modro. Moder krog je namreč znak podpore ljudem s sladkorno boleznijo. "Na ta vizualni simbolni način želimo najširšo javnost spomniti na svetovni dan diabetesa in na simpatični način spomniti vse nas, da je sladkorna bolezen žal ena najhujših kroničnih bolezni," je dejal podpredsednik zveze društev diabetikov Marjan Šiftar.

Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu je bila prireditev v Domžalah, s katero so v Zvezi društev diabetikov Slovenije obeležili tudi svojo 60-letnico delovanja. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor. Na njej so slovesno obeležili tudi začetek projekta laičnih svetovalcev, ki je zaživel konec oktobra ter je bil v zadnjih letih ena izmed prioritet dela diabetologov in drugih strokovnjakov v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020. Svetovni dan so obeležili tudi v državnem zboru.  S projektom Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije je potekalo tradicionalno informativno merjenje krvnega sladkorja, ob tem pa bodo poslanci in zaposleni v DZ ter predstavniki vlade lahko opravili tudi meritve holesterola, pritiska in saturacije krvi s kisikom ter preventivni EKG. Dan, ko praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni, je sicer rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga, ki je skupaj z asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Svetovni dan diabetikov sta sicer določila mednarodna zveza za sladkorno bolezen IDF in svetovna zdravstvena organizacija WHO. Žal pa marsikje na svetu še vedno niso dostopna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, zato nas ta dan spomni na epidemijo tretjega tisočletja, ki se nezadržno širi, bolezen, ki postaja eden najhujših zdravstvenih problemov našega časa, saj letno zahteva življenja kar 4 milijone ljudi. Leta 2006 je po podatkih mednarodne zveze za diabetes bilo obolelih 246 milijonov zemljanov, danes že okoli 400 milijonov. V Sloveniji je obolelih za sladkorno bolezen okoli 140 tisoč. Zato IDF stalno opozarja na pomembnost preventive, zgodnjega odkrivanja in izobraževanja o sladkorni bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije in posebej še lokalna društva, kot je naše izvajamo številne aktivnosti, ki podpirajo prizadevanja in priporočila mednarodne zveze. Opozarjajo na pomembnost zdravega  načina življenja med člani kot ostali družbi, saj so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih drugih kroničnih obolenj zelo podobni  kot je: Nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Zdrav način življenja kot enega ključnih preventivnih ukrepov lahko nastanek sladkorne bolezni tipa 2 odloži ali celo prepreči. Strokovnjaki ugotavljajo, da 30 minut aktivne telesne vadbe na dan lahko za 40 % zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Zdrava prehrana se začne z zajtrkom.