Vrtci in šole v znamenju tradicionalnega zajtrka
Dan slovenske hrane v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla
Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni
Podobno kot po vseh vrtcih in šolah po Sloveniji, je tudi v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Ob tej priložnosti so otroci, skupaj z vzgojiteljicami, na čelu z Natašo Benko, za vrstnike in goste pripravili tudi priložnostni kulturni program. Prisotne so še pred domačim zajtrkom: kruh, med, maslo, mleko, jabolka..., pozdravili ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič, direktorica občinske uprave, dr. Tatjana Fulder, in predsednik Čebelarske družine Gornja Radgona, Igor Ritlop, ki so otrokom zaželeli čim več zdrave slovenske hrane iz domačega okolja. Po zajtrku pa so vsi skupaj zapeli še znano slovensko ljudsko pesem, avtorja Lojzeta Slaka, Čebelar. Podobno je bilo tudi v drugih vzgojno izobraževalnim ustanovam na območju Gornje Radgone, in tudi po vsej Sloveniji, ko so predvsem v šolah in vrtcih, a tudi v številnih podjetjih ter drugih institucijah, na dan 18. novembra, ko Slovenija obeležuje dan slovenske hrane, na mizi jedi tradicionalnega slovenskega zajtrka, s čimer želijo pristojni širiti zavedanje o pomenu zdrave in lokalne hrane.
Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane obeležujemo vsak
tretji petek v novembru. Letos poteka že šesto leto zapored in je v tem
času prerasel v dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo petič.
Tradicionalni slovenski zajtrk je sicer nastal iz medenega zajtrka, ki
ga je pred točno desetimi leti prvič pripravila Čebelarska zveza
Slovenije. Predsednik zveze Boštjan Noč verjame, da bo čez 10 let to
postalo vseevropsko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več
evropskih držav. Pristojne institucije želijo s to akcijo predvsem
otroke spodbuditi k zdravi prehrani in uživanju lokalne hrane. Letos se
projektu poleg ministrstev za kmetijstvo, izobraževanje in zdravje
pridružuje tudi kulturno ministrstvo. Državna sekretarka na kmetijskem
ministrstvu Tanja Strniša v tem vidi neko novo dimenzijo, saj je hrana
povezana s kulturno dediščino. Meni, da bi tako lahko razvijali tudi
kulturni odnos do hrane, torej da s hrano ravnamo etično in da z
odgovornim ravnanjem povzročamo tudi manj zavržkov hrane. Strniša želi,
da iz osnovne ideje o spodbujanju uporabe lokalne hrane in izobraževanja
o pomenu kmetijstva projekt preraste v vseslovenskega in da bi postal
tudi del turistične ponudbe.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. Že v letu 2015 je bil uspešno izveden že peto leto zapored s pomočjo medresornega in partnerskega sodelovanja, kar kaže tudi na to, da je projekt dober povezovalni mehanizem različnih institucij in resorjev na nacionalni ravni. Kot vsako leto, so tradicionalni slovenski zajtrk obeležili tudi premier Miro Cerar in ministri. Cerar je tako na primer zajtrkoval z otroki v ljubljanskem vrtcu Vrhovci, kmetijski minister Dejan Židan se je pridružil šolarjem v Murski Soboti, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa se je udeležila "ljubljanskega kosila" na OŠ Vižmarje Brod. Tradicionalni slovenski zajtrk je letos segel tudi v zamejstvo - obeležili so ga namreč tudi gojenci Dijaškega doma v Trstu.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajajo poleg štirih ministrstev pristojnih za kmetijstvo, zdravje, izobraževanje ter kulturo, tudi Čebelarska zveza Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter slovenska podjetja in institucije. Minister za kulturo Anton Peršak je poudaril povezavo projekta s slovenskim ljudskim izročilom in kulturno dediščino. Izpostavil je pomen leposlovnih del, ki otrokom in mladim na nevsiljiv način posredujejo sporočila o pomenu zdrave prehrane in povedal, da lahko tudi s številnimi drugimi kakovostnimi kulturnimi vsebinami - od etnoloških zbirk v muzejih po vsej Sloveniji, skozi pesmi in kuharske knjige, filme, lutkovne in gledališke predstave, do delavnic peke kruha, izdelovanja panjskih končnic in izdelkov iz voska… pomembno prispevamo k razvoju zdravega življenjskega sloga otrok in mladih, kjer je za celosten razvoj posameznika poleg zdrave prehrane zelo pomembna tudi t.i. »duhovna hrana« - kultura in umetnost.
Državna sekretarka MKGP, mag. Tanja Strniša je dejala, kako gre za to, da s hrano ravnamo etično, tudi zaradi dejstva, da danes hrana še ni dostopna vsem ljudem po svetu. Ko pozorno ravnamo s hrano, povzročamo tudi manj okoljskih stroškov v smislu odpadkov in viškov hrane. Tanja Strniša je izpostavila, da je bil projekt Tradicionalni slovenski zajtrk sprva vzpodbujan z donatorskimi prispevki naših številnih nevladnih organizacij, ki še danes pri njem sodelujejo, leta 2012 ga je Vlada RS razglasila kot dan slovenske hrane, leta 2014 pa je prerasel v vsesplošen projekt, ki je tudi finančno podprt s strani MKGP, letno tako namenimo okoli 110.000 EUR za povračilo stroškov šolam in vrtcem, ki organizirajo zajtrk. Mag. Strniša je nadalje poudarila, da bi si želeli, da se iz osnovne ideje, da spodbujamo uživanje lokalne hrane, kratkih transportnih poti, izobraževanja učencev o pomenu kmetijstva, varovanja okolja ter seveda čebel in čebelarstva, povezovanja z lokalnimi pridelovalci – te aktivnosti ne izvajajo le en dan, ampak da postanejo praksa. Ker projekt res prerašča v vseslovenski projekt, si MKGP želi in prizadeva, da seže tudi na druga področja, npr. turizem.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič je izpostavila pomembno vlogo učiteljic in učiteljev, ki jo imajo pri ozaveščanju o pomenu zdrave prehrane, zdravih navad in odgovornega ravnanja s hrano. Dejala je, da so pedagoški delavci in organizatorji prehrane v šolah in vrtcih veliko pripomogli k celoviti slovenski prepoznavnosti projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki pravzaprav ni več le projekt, ampak že del vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. "Slovenija ima enega boljših sistemov organizirane šolske prehrane in smo ena redkih držav, ki v okviru javne službe izvaja organiziranje prehrane na način, da praktično vsak otrok v šoli dobi ne le malico, ampak ima tudi možnost zajtrka, kosila in popoldanske malice. Otrok, ki uživajo malico v šolah je 99 skoraj odstotkov, tistih, ki uživajo kosilo v šolah pa 75 odstotkov. V povprečju se v slovenskih šolah na dan pripravi blizu 200.000 obrokov".
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je povedala, da je dan slovenske hrane zaživel v številnih šolah, vrtcih, bolnišnicah, na delovnih mestih ter pri ponudnikih prehrane. Ker se prehranjevalne navade oblikujejo že zelo zgodaj, na Ministrstvu za zdravje letos največ pozornosti namenjamo otrokom. "S financiranjem inovativnega projekta: Otroci otrokom pripravljajo zdravo tradicionalno kosilo, želimo izkoristiti pozitivni medvrstniški vpliv pri sprejemanju zdravih lokalnih in tradicionalnih jedi, predvsem zelenjavnih, polnozrnatih ali kašnatih jedi, ki so del zdrave prehrane in predstavljajo pomemben del kulturne dediščine", je povedala ministrica, ki je dodala: "Verjamemo, da bodo tudi zato otroci raje posegali po zdravih obrokih. Tudi s tem bomo zmanjšali količino zavržene hrane v šolah, ki jedilnike spreminjajo v bolj zdrave. Projekt posredno nagovarja tudi starše in v družine prinaša zakladnico zdravih, lokalno pridelanih tradicionalnih jedi. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v Sloveniji ustavili oz. celo zmanjšali debelost pri otrocih. S spodbudnim sporočilom smo javnost seznanili na 1. nacionalni konferenci, kjer je bil predstavljen tudi slogan nacionalnega programa: Dober tek Slovenija."
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril, da medeni zajtrk letos obeležuje 10. obletnico. Od prvega medenega zajtrka so slovenski čebelarji šolam in vrtcem podarili več kot 10 ton medu. Izpostavil je, da si pred 10 leti, ko so na ČZS začeli zgodbo o medenem zajtrku, nihče ni predstavljal, v kaj bo ta projekt prerasel do danes. Gre za najboljši projekt, ki so si ga čebelarji zadali. Po šolah se je povečalo število čebelarskih krožkov s 60 na 170, porabo medu so povečali za skoraj 100 odstotkov. Za to gre zasluga vsem partnerjem v projektu, je dejal Boštjan Noč.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. Že v letu 2015 je bil uspešno izveden že peto leto zapored s pomočjo medresornega in partnerskega sodelovanja, kar kaže tudi na to, da je projekt dober povezovalni mehanizem različnih institucij in resorjev na nacionalni ravni. Kot vsako leto, so tradicionalni slovenski zajtrk obeležili tudi premier Miro Cerar in ministri. Cerar je tako na primer zajtrkoval z otroki v ljubljanskem vrtcu Vrhovci, kmetijski minister Dejan Židan se je pridružil šolarjem v Murski Soboti, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa se je udeležila "ljubljanskega kosila" na OŠ Vižmarje Brod. Tradicionalni slovenski zajtrk je letos segel tudi v zamejstvo - obeležili so ga namreč tudi gojenci Dijaškega doma v Trstu.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajajo poleg štirih ministrstev pristojnih za kmetijstvo, zdravje, izobraževanje ter kulturo, tudi Čebelarska zveza Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter slovenska podjetja in institucije. Minister za kulturo Anton Peršak je poudaril povezavo projekta s slovenskim ljudskim izročilom in kulturno dediščino. Izpostavil je pomen leposlovnih del, ki otrokom in mladim na nevsiljiv način posredujejo sporočila o pomenu zdrave prehrane in povedal, da lahko tudi s številnimi drugimi kakovostnimi kulturnimi vsebinami - od etnoloških zbirk v muzejih po vsej Sloveniji, skozi pesmi in kuharske knjige, filme, lutkovne in gledališke predstave, do delavnic peke kruha, izdelovanja panjskih končnic in izdelkov iz voska… pomembno prispevamo k razvoju zdravega življenjskega sloga otrok in mladih, kjer je za celosten razvoj posameznika poleg zdrave prehrane zelo pomembna tudi t.i. »duhovna hrana« - kultura in umetnost.
Državna sekretarka MKGP, mag. Tanja Strniša je dejala, kako gre za to, da s hrano ravnamo etično, tudi zaradi dejstva, da danes hrana še ni dostopna vsem ljudem po svetu. Ko pozorno ravnamo s hrano, povzročamo tudi manj okoljskih stroškov v smislu odpadkov in viškov hrane. Tanja Strniša je izpostavila, da je bil projekt Tradicionalni slovenski zajtrk sprva vzpodbujan z donatorskimi prispevki naših številnih nevladnih organizacij, ki še danes pri njem sodelujejo, leta 2012 ga je Vlada RS razglasila kot dan slovenske hrane, leta 2014 pa je prerasel v vsesplošen projekt, ki je tudi finančno podprt s strani MKGP, letno tako namenimo okoli 110.000 EUR za povračilo stroškov šolam in vrtcem, ki organizirajo zajtrk. Mag. Strniša je nadalje poudarila, da bi si želeli, da se iz osnovne ideje, da spodbujamo uživanje lokalne hrane, kratkih transportnih poti, izobraževanja učencev o pomenu kmetijstva, varovanja okolja ter seveda čebel in čebelarstva, povezovanja z lokalnimi pridelovalci – te aktivnosti ne izvajajo le en dan, ampak da postanejo praksa. Ker projekt res prerašča v vseslovenski projekt, si MKGP želi in prizadeva, da seže tudi na druga področja, npr. turizem.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič je izpostavila pomembno vlogo učiteljic in učiteljev, ki jo imajo pri ozaveščanju o pomenu zdrave prehrane, zdravih navad in odgovornega ravnanja s hrano. Dejala je, da so pedagoški delavci in organizatorji prehrane v šolah in vrtcih veliko pripomogli k celoviti slovenski prepoznavnosti projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki pravzaprav ni več le projekt, ampak že del vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. "Slovenija ima enega boljših sistemov organizirane šolske prehrane in smo ena redkih držav, ki v okviru javne službe izvaja organiziranje prehrane na način, da praktično vsak otrok v šoli dobi ne le malico, ampak ima tudi možnost zajtrka, kosila in popoldanske malice. Otrok, ki uživajo malico v šolah je 99 skoraj odstotkov, tistih, ki uživajo kosilo v šolah pa 75 odstotkov. V povprečju se v slovenskih šolah na dan pripravi blizu 200.000 obrokov".
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je povedala, da je dan slovenske hrane zaživel v številnih šolah, vrtcih, bolnišnicah, na delovnih mestih ter pri ponudnikih prehrane. Ker se prehranjevalne navade oblikujejo že zelo zgodaj, na Ministrstvu za zdravje letos največ pozornosti namenjamo otrokom. "S financiranjem inovativnega projekta: Otroci otrokom pripravljajo zdravo tradicionalno kosilo, želimo izkoristiti pozitivni medvrstniški vpliv pri sprejemanju zdravih lokalnih in tradicionalnih jedi, predvsem zelenjavnih, polnozrnatih ali kašnatih jedi, ki so del zdrave prehrane in predstavljajo pomemben del kulturne dediščine", je povedala ministrica, ki je dodala: "Verjamemo, da bodo tudi zato otroci raje posegali po zdravih obrokih. Tudi s tem bomo zmanjšali količino zavržene hrane v šolah, ki jedilnike spreminjajo v bolj zdrave. Projekt posredno nagovarja tudi starše in v družine prinaša zakladnico zdravih, lokalno pridelanih tradicionalnih jedi. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v Sloveniji ustavili oz. celo zmanjšali debelost pri otrocih. S spodbudnim sporočilom smo javnost seznanili na 1. nacionalni konferenci, kjer je bil predstavljen tudi slogan nacionalnega programa: Dober tek Slovenija."
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril, da medeni zajtrk letos obeležuje 10. obletnico. Od prvega medenega zajtrka so slovenski čebelarji šolam in vrtcem podarili več kot 10 ton medu. Izpostavil je, da si pred 10 leti, ko so na ČZS začeli zgodbo o medenem zajtrku, nihče ni predstavljal, v kaj bo ta projekt prerasel do danes. Gre za najboljši projekt, ki so si ga čebelarji zadali. Po šolah se je povečalo število čebelarskih krožkov s 60 na 170, porabo medu so povečali za skoraj 100 odstotkov. Za to gre zasluga vsem partnerjem v projektu, je dejal Boštjan Noč.
