Bisernoporočenca Alojzija in Ivan iz Pršetincev
Tudi tokrat, po 60 letih, sta bila prisotna nasmešek in iskrica v očeh
Alojzija in Ivan Gedl
Po 60 letih zakona sta si pred domačimi poročne prstane ponovno izmenjala Alojzija in Ivan Gedl iz Pršetincev v občini Sv. Tomaž.
Civilni obred biserne poroke je v kulturnem domu Sv. Tomaž opravil župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Tudi tokrat, po 60 letih, sta bila prisotna nasmešek in iskrica v očeh.
Alojzija Zmazek in Ivan Gedl sta se spoznala 1956. leta v Mariboru, kjer sta oba delala. Med njima je preskočilo obilo ljubečih iskric, saj sta se tri mesece za tem že poročila, to je bilo 28. decembra. Alojzija je bila stara 18 let, Ivan pa 22. Poroka je bila skromna, prisotni sta bili le priči.
Kmalu po poroki sta se iz Maribora preselila na Alojzijino domačijo in z iskanjem jurčkov služila denar za preživetje ter pleničke in srajčke za prvo hči. 1958. leta je Ivan začel delati na zadrugi v Savcih, bil je tudi mlinar v Ivanjkovcih, nato je delal še v sadjarstvu. Nakar se je do upokojitve zaposlil v tovarni Jože Kerenčič. Kot prostovoljec še deluje pri gasilcih, čebelarjih in v strelski družini. Dodaten zaslužek je priskrbel z rezanjem trsja in sadnega drevja ter kot mesar.
Alojzija je samo nekaj mesecev delala v gradbenem podjetju v Mariboru, po preselitvi pa je svoje življenje in delo posvetila otrokom in opravilom na svoji majhni domačiji. Poleg tega je bila aktivna na različnih področjih. Prostovoljno je delovala 35 let v RK, v SZDL-ju kot tajnica, v PGD Pršetinci je skrbela za knjižnico, v Društvu prijateljev mladine. V življenju si je največ denarja prislužila z nabiranjem in zbiranjem gob za oddajo.
V zakonu se jima je rodilo 6 otrok: prva je Verica (roj. 1957), drugi je bil Milan (roj.1958), tretja je Sonja (1961), četrta je Ivica (1964), peta je Romana (1965) in zadnja je Simona (1968). Na žalost je kruta usoda vzela edinega sina Milana (1969. leta). Sedaj imata že 10 vnukov in vnukinj ter 11 pravnukov in pravnukinj.
Ivan je v svojem prostem času delal stvari, ki so ga najbolj veselile: čebelarjenje, pletenje košar in izdelava metel. Najbolj pa so ga veselile domače koline, saj je bil največji praznik, ko se je zbrala družina z bratom – »stričekom« in prepevala.
Alojzija je najraje gobarila, reševala križanke, brala knjige, štrikala, kvačkala, izdelovala gobeline, vrtnarila in skrbela za rože ter pela.
S svojo različnostjo in drugačnostjo sta v zakonu dopolnjevala eden drugega in tako našla skupen jezik. Želimo jima še veliko zdravih skupno preživetih dni.
Katjuša Štih
Foto: Simon Zobovič
Alojzija Zmazek in Ivan Gedl sta se spoznala 1956. leta v Mariboru, kjer sta oba delala. Med njima je preskočilo obilo ljubečih iskric, saj sta se tri mesece za tem že poročila, to je bilo 28. decembra. Alojzija je bila stara 18 let, Ivan pa 22. Poroka je bila skromna, prisotni sta bili le priči.
Kmalu po poroki sta se iz Maribora preselila na Alojzijino domačijo in z iskanjem jurčkov služila denar za preživetje ter pleničke in srajčke za prvo hči. 1958. leta je Ivan začel delati na zadrugi v Savcih, bil je tudi mlinar v Ivanjkovcih, nato je delal še v sadjarstvu. Nakar se je do upokojitve zaposlil v tovarni Jože Kerenčič. Kot prostovoljec še deluje pri gasilcih, čebelarjih in v strelski družini. Dodaten zaslužek je priskrbel z rezanjem trsja in sadnega drevja ter kot mesar.
Alojzija je samo nekaj mesecev delala v gradbenem podjetju v Mariboru, po preselitvi pa je svoje življenje in delo posvetila otrokom in opravilom na svoji majhni domačiji. Poleg tega je bila aktivna na različnih področjih. Prostovoljno je delovala 35 let v RK, v SZDL-ju kot tajnica, v PGD Pršetinci je skrbela za knjižnico, v Društvu prijateljev mladine. V življenju si je največ denarja prislužila z nabiranjem in zbiranjem gob za oddajo.
V zakonu se jima je rodilo 6 otrok: prva je Verica (roj. 1957), drugi je bil Milan (roj.1958), tretja je Sonja (1961), četrta je Ivica (1964), peta je Romana (1965) in zadnja je Simona (1968). Na žalost je kruta usoda vzela edinega sina Milana (1969. leta). Sedaj imata že 10 vnukov in vnukinj ter 11 pravnukov in pravnukinj.
Ivan je v svojem prostem času delal stvari, ki so ga najbolj veselile: čebelarjenje, pletenje košar in izdelava metel. Najbolj pa so ga veselile domače koline, saj je bil največji praznik, ko se je zbrala družina z bratom – »stričekom« in prepevala.
Alojzija je najraje gobarila, reševala križanke, brala knjige, štrikala, kvačkala, izdelovala gobeline, vrtnarila in skrbela za rože ter pela.
S svojo različnostjo in drugačnostjo sta v zakonu dopolnjevala eden drugega in tako našla skupen jezik. Želimo jima še veliko zdravih skupno preživetih dni.
Katjuša Štih
Foto: Simon Zobovič
