Razkriški župnik msgr. Franc Režonja je praznoval 70 let življenja in 46 let duhovništva
Ob praznovanju življenjskega jubileja so mu domači verniki pripravili nepozabno praznovanje
Franc Režonja in Peter Štumpf
V obmejni župniji Razkrižje je bilo v nedeljo, 15. januarja, zelo slovesno, kajti tamkajšnji župnik msgr. Franc Režonja je namreč praznoval okrogli življenjski jubilej in sicer 70 let življenja in 46 let duhovništva. Domača razkriška cerkev Janeza Nepomuka je bila nabito polna, kajti k sveti maši in na praznovanje so prišli domači razkriški verniki, kakor tudi verniki od drugod ter njegovi sorodniki, brata, sestre, nečaki, nečakinje in prijatelji iz rodnega kraja Turnišče.
Slovesne maše, katero je daroval msgr. Franc Režonja, so se med drugim udeležili murskosoboški škof ordinarij dr. Peter Štumpf, ki je imel pridigo, ljutomerski župnik in dekan dekanije Ljutomer Andrej Zrim, častni kanonik varaždinskega stolnega kapitlja in župnik v hrvaškem narodnem svetišču Presvete Jezusove Krvi iz Ludberga, Josip Đurkan in Franc Meško,
duhovni pomočnik v župniji Turnišče. Kot je dejal v pridigi škof je na
Razkrižju vedno lepo, včasih pa tudi slovesno, kot je bilo ob
praznovanju 70-letnice župnika msgr. Franca Režonje, ki mu je izrekel
vso zahvalo za dosedanje delo v razvoju murskosoboške škofije, kakor tudi
sedaj, ko je prevzel delo škofijskega generalnega vikarja za
narodnosti, saj obiskuje vernike v Porabju in skrbi za madžarski jezik v
narodnostno mešani župniji Lendava, kot duhovni pomočnik.
Duhovnik msgr. Franc Režonja je kljub letom še zdrav, čil, mladosten in vitalen. Pred 46 leti, ko je postal duhovnik ga je pot zanesla k ljudem k sv. Petru pod Svetimi gorami in v Muto ob Dravi. Služboval je tudi v Lendavi, Murski Soboti, Kančevcih, Martjancih, Dobrovniku in sedaj že pet let vodi obmejno župnijo Razkrižje, občasno pa tudi hodi maševat v Monošter v Porabje. Povsod, kjer je deloval in služboval po župnijah je ob sebi zbiral vernike, prinašal jim je krščansko vero, podeljeval zakramente in jih spodbujal od grehov, zato da bi bili usmiljeni in spravljivi.
Kot dober dušni pastir ga je nekdanji, sedaj upokojeni mariborski škof dr. Franc Kramberger za več obdobij imenoval za prodekana soboške dekanije. Papež sv. Janez Pavel II ga je imenoval za papeškega kaplana ali monsignorja. Prvi soboški škof dr. Marjan Turnšek je msgr. Franca imenoval za generalnega vikarja soboške škofije. Kot generalni vikar je službo pri škofu Turnšku opravljal tri leta, pri škofu Petru pa pet let. Tudi pri 70. letih je msgr. Franc Režonja še vedno močno obložen s službami in odgovornostmi. Lansko leto ga je država Madžarska odlikovala z redom viteza države Madžarske.
Škof je na Razkrižju izrekel besede »dovoljujem si izdati njegovo življenjsko geslo, ki pa ga najbrž nikjer ni napisal. "Nikar škofu reči- ne !"«. Tako velika in ljubeča zvestoba do škofa, je tudi za škofa svojevrstna odgovornost, kajti tudi škof ne more nikdar dovolj dobro izreči svojemu sobratu - hvala - in tudi škof ne more nikdar za sobrata najti primernega daru za takšno zvestobo. Franc Režonja je bil zaradi vdane pokorščine škofu popotnik po mnogih krajih in župnijah, kajti kot je poudaril škof »bodi tako dober in prijazen do ljudi, kot je dober in prijazen msgr. Franc, kajti narava škofovske in duhovniške službe že sama po sebi zahteva, da je včasih potrebno reči nekim rečem "da" in nekim rečem "ne"«. Duhovnik msgr. Franc Režonja je mlajšim duhovnikom velik učitelj in vzgled, kakšen mora biti duhovnik do svojih vernikov – odprt in za vsakega vernika mora imeti lepo besedo.
V imenu celotne soboške škofije in vseh duhovnikov mu je škof podaril za njegov trud in njegovih 70 let življenja, bon za nekaj dnevni oddih v zdravilišču. Ob koncu darovane svete maše se je duhovniku – slavljencu za njegov 70. rojstni dan v imenu vernikov župnije Razkrižje zahvalil za vse dobro Rajko Šimonka in mu je izročil štolo in šopek cvetja ter vrednostni bon za oddih v zdravilišču. V imenu občine Razkrižje se je domačemu župniku msgr. Francu Režonji za dobro sodelovanje na verskem in kulturnem in drugem področju zahvalil župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič in mu v dar podaril kruh v obliki razkriške pogačice, katero so spekle domače razkriške gospodinje in vino pridelano v društvenem vinogradu Turistično narodopisnega društva v ljutomersko – ormoškem vinorodnem območju v Šprincu, z oznako dveh vinskih kraljic iz Kluba vinskih kraljic Martina Ljutomer.
Po maši so se verniki skupaj s slavljencem in ostalimi duhovniki zadržali na druženju na župnijskem dvorišču, kjer so mu vsi iz srca voščili še na mnoga zdrava in srečna leta. Župniku so se med srečanjem s svojimi verniki zarosile oči od sreče in veselja, da je v tej obmejni župniji med verniki cenjen in spoštovan, kar je začutil na svojem praznovanju ob 70. letnici življenja in 46. letnici duhovništva.
Jože Žerdin
Duhovnik msgr. Franc Režonja je kljub letom še zdrav, čil, mladosten in vitalen. Pred 46 leti, ko je postal duhovnik ga je pot zanesla k ljudem k sv. Petru pod Svetimi gorami in v Muto ob Dravi. Služboval je tudi v Lendavi, Murski Soboti, Kančevcih, Martjancih, Dobrovniku in sedaj že pet let vodi obmejno župnijo Razkrižje, občasno pa tudi hodi maševat v Monošter v Porabje. Povsod, kjer je deloval in služboval po župnijah je ob sebi zbiral vernike, prinašal jim je krščansko vero, podeljeval zakramente in jih spodbujal od grehov, zato da bi bili usmiljeni in spravljivi.
Kot dober dušni pastir ga je nekdanji, sedaj upokojeni mariborski škof dr. Franc Kramberger za več obdobij imenoval za prodekana soboške dekanije. Papež sv. Janez Pavel II ga je imenoval za papeškega kaplana ali monsignorja. Prvi soboški škof dr. Marjan Turnšek je msgr. Franca imenoval za generalnega vikarja soboške škofije. Kot generalni vikar je službo pri škofu Turnšku opravljal tri leta, pri škofu Petru pa pet let. Tudi pri 70. letih je msgr. Franc Režonja še vedno močno obložen s službami in odgovornostmi. Lansko leto ga je država Madžarska odlikovala z redom viteza države Madžarske.
Škof je na Razkrižju izrekel besede »dovoljujem si izdati njegovo življenjsko geslo, ki pa ga najbrž nikjer ni napisal. "Nikar škofu reči- ne !"«. Tako velika in ljubeča zvestoba do škofa, je tudi za škofa svojevrstna odgovornost, kajti tudi škof ne more nikdar dovolj dobro izreči svojemu sobratu - hvala - in tudi škof ne more nikdar za sobrata najti primernega daru za takšno zvestobo. Franc Režonja je bil zaradi vdane pokorščine škofu popotnik po mnogih krajih in župnijah, kajti kot je poudaril škof »bodi tako dober in prijazen do ljudi, kot je dober in prijazen msgr. Franc, kajti narava škofovske in duhovniške službe že sama po sebi zahteva, da je včasih potrebno reči nekim rečem "da" in nekim rečem "ne"«. Duhovnik msgr. Franc Režonja je mlajšim duhovnikom velik učitelj in vzgled, kakšen mora biti duhovnik do svojih vernikov – odprt in za vsakega vernika mora imeti lepo besedo.
V imenu celotne soboške škofije in vseh duhovnikov mu je škof podaril za njegov trud in njegovih 70 let življenja, bon za nekaj dnevni oddih v zdravilišču. Ob koncu darovane svete maše se je duhovniku – slavljencu za njegov 70. rojstni dan v imenu vernikov župnije Razkrižje zahvalil za vse dobro Rajko Šimonka in mu je izročil štolo in šopek cvetja ter vrednostni bon za oddih v zdravilišču. V imenu občine Razkrižje se je domačemu župniku msgr. Francu Režonji za dobro sodelovanje na verskem in kulturnem in drugem področju zahvalil župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič in mu v dar podaril kruh v obliki razkriške pogačice, katero so spekle domače razkriške gospodinje in vino pridelano v društvenem vinogradu Turistično narodopisnega društva v ljutomersko – ormoškem vinorodnem območju v Šprincu, z oznako dveh vinskih kraljic iz Kluba vinskih kraljic Martina Ljutomer.
Po maši so se verniki skupaj s slavljencem in ostalimi duhovniki zadržali na druženju na župnijskem dvorišču, kjer so mu vsi iz srca voščili še na mnoga zdrava in srečna leta. Župniku so se med srečanjem s svojimi verniki zarosile oči od sreče in veselja, da je v tej obmejni župniji med verniki cenjen in spoštovan, kar je začutil na svojem praznovanju ob 70. letnici življenja in 46. letnici duhovništva.
Jože Žerdin
