Hidroelektrarna Hrastje-Mota ocenjena kot »nesprejemljiva«
Prva v verigi osmih hidroelektrarn na Muri, ki jih že od leta 2005 načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), je pred visoko oviro
V Sloveniji je predvsem v Pomurju močan odpor proti jezovom na reki Muri
Prva hidroelektrarna na Muri Hrastje-Mota je zaradi prevelikih vplivov na naravo in vode ocenjena kot »nesprejemljiva«, poroča Većer. Okoljsko poročilo za Državni prostorski načrt za HE Hrastje-Mota, izdelano v okviru prve celostne ocene vplivov hidroelektrarne na okolje, namreč ugotavlja, da je gradnja zaradi prevelikih vplivov na naravo in površinske vode nesprejemljiva.
Okoljsko poročilo sicer še ni potrjeno, rok za potrditev poročila pa je do
konca januarja. A po besedah Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so mnoge
od državnih služb, ki morajo pregledati in podati mnenje k več sto
strani obsežni dokumentaciji, zaprosile za podaljšanje tega roka, poroča Večer, na MOP-u, ki je pripravljavec državnega
prostorskega načrta, pa pravijo, da bodo prošnji ugodili. Strokovni ugovori
so torej še možni, veliko nejasnosti je še, kako bi hidroelektrarna
vplivala na podzemne vode v Pomurju, ki je že tako izpostavljeno suši, zagotovo pa bo tudi za nadaljnje postopke odločilno mnenje zavoda za
varstvo narave.
Kljub temu da je birokratska pot dokumentacije za sprejem državnega prostorskega načrta še precej dolga, je že jasno, da bodo morali v DEM uporabiti mehanizem prevlade javne koristi nad javno koristjo doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave, če želijo priti do gradbenega dovoljenja za prvo hidroelektrarno na Muri. Ocena D - bistven vpliv na naravo in/ali vode namreč pomeni, da vpliva gradnje ni mogoče zmanjšati z omilitvenimi ukrepi, to pa pomeni dokazovanje, da je projekt gradnje prve hidroelektrarne na Muri za javnost pomembnejši od varovanja vode ali narave, še piše Večer.
Kljub ugotovitvam okoljskega poročila – »Izvedba HE Hrastje-Mota bo povzročila trajno izgubo oziroma poslabšanje habitatov naravovarstveno pomembnih vrst, upad populacij in zmanjšanje površin oziroma poslabšanje habitatnih tipov (ocena D)« - pretiranega veselja med številnimi nasprotniki gradnje hidroelektrarn na edini veliki reki, ki ohranja naravni tok, za zdaj ni. Postopki bodo še dolgotrajni, pravijo, okoljsko poročilo pa tudi čaka še dolga pot. V Sloveniji je predvsem v Pomurju, pa tudi drugod, močan odpor proti jezovom na reki Muri. Ohranitev Mure so podprli številni naravovarstveniki pa tudi širša javnost, odločno se je zanjo zavzel tudi nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije je prepričana, da bo nujnost gradnje hidroelektrarn težko dokazati, prevlado pa bo težko utemeljiti tudi zaradi močnega odpora javnosti proti projektu.
Kljub temu da je birokratska pot dokumentacije za sprejem državnega prostorskega načrta še precej dolga, je že jasno, da bodo morali v DEM uporabiti mehanizem prevlade javne koristi nad javno koristjo doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave, če želijo priti do gradbenega dovoljenja za prvo hidroelektrarno na Muri. Ocena D - bistven vpliv na naravo in/ali vode namreč pomeni, da vpliva gradnje ni mogoče zmanjšati z omilitvenimi ukrepi, to pa pomeni dokazovanje, da je projekt gradnje prve hidroelektrarne na Muri za javnost pomembnejši od varovanja vode ali narave, še piše Večer.
Kljub ugotovitvam okoljskega poročila – »Izvedba HE Hrastje-Mota bo povzročila trajno izgubo oziroma poslabšanje habitatov naravovarstveno pomembnih vrst, upad populacij in zmanjšanje površin oziroma poslabšanje habitatnih tipov (ocena D)« - pretiranega veselja med številnimi nasprotniki gradnje hidroelektrarn na edini veliki reki, ki ohranja naravni tok, za zdaj ni. Postopki bodo še dolgotrajni, pravijo, okoljsko poročilo pa tudi čaka še dolga pot. V Sloveniji je predvsem v Pomurju, pa tudi drugod, močan odpor proti jezovom na reki Muri. Ohranitev Mure so podprli številni naravovarstveniki pa tudi širša javnost, odločno se je zanjo zavzel tudi nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije je prepričana, da bo nujnost gradnje hidroelektrarn težko dokazati, prevlado pa bo težko utemeljiti tudi zaradi močnega odpora javnosti proti projektu.
