Predstavniki Mladinskega centra Prlekije aktivno sodelovali na konferenci o pomenu spremljevalnih ukrepov v okviru Programa ESS+

V Ljubljani je potekala konferenca, posvečena spremljevalnim ukrepom v okviru programa Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) za obdobje 2021–2027. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), na njem pa so kot soorganizatorji bili vključeni Mladinski center Prlekije-PC NVO, so. p., Slovenski Karitas in Rdeči križ Slovenije. Konferenco je odprl Igor Feketija, državni sekretar, konferenco pa sta vodili Nika Juvan, direktorica Urada za izvajanje kohezijske politike in Kristina Krpan iz Službe za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Invalidi – aktivni del družbe, ne le prejemniki pomoči

Ena izmed osrednjih tem razprave je bila vloga invalidov v spremljevalnih programih. Govorci so poudarili, da invalidi ne smejo biti obravnavani zgolj kot pasivni prejemniki EU pomoči, temveč kot potencialni prostovoljci in aktivni člani skupnosti. Kot primer dobre prakse je bila izpostavljena akcija v Planici, kjer so invalidi uspešno sodelovali kot prostovoljci. Ob tem je bilo opozorjeno na potrebo po prilagoditvah, ki bi invalidom omogočile vključevanje brez tveganja za izgubo pravic ali statusa, ki jih imajo na podlagi invalidnosti.

Pomanjkanje povezovanja med izvajalci

Rdeči križ je v svojem prispevku posebej izpostavil pomanjkanje sistemskega povezovanja med različnimi izvajalci, kar pogosto vodi do podvajanja storitev in slabše izkoriščenosti razpoložljivih virov. Opozorili so na potrebo po boljši koordinaciji ter po vzpostavitvi mehanizmov, ki bi omogočili enotno in bolj pregledno izvajanje ukrepov. Prostovoljstvo ostaja ključen element njihovega delovanja, a brez ustrezne podpore in usposabljanja prostovoljcev obstaja tveganje za padec kakovosti storitev.

Mladi, socialna pomoč in zaščita žrtev nasilja

Tamara Brumen, programska sodelavka Mladinskega centra Prlekije, je predstavila razvejano dejavnost centra, ki poleg prostovoljskih programov za mlade in učnih delavnic v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, upravlja zavetišče za žrtve nasilja, saj sodelujejo tudi s centrom za socialno delo. Lani so se pridružili tudi programu razdeljevanja hrane iz evropskih sredstev (ESS+), v okviru katerega so v prvem letu razdelili kar 900 paketov pomoči. Po besedah Tamare Brumen takšni programi niso le nujna pomoč v stiski, temveč tudi možnost za osebno rast, reintegracijo in aktivno vključenost v skupnost – še posebej za ranljive skupine.

Karitas: Brez jasnih pravil je pomoč otežena

Generalni tajnik Škofijskega Karitasa, Peter Tomažič, je predstavil izzive, s katerimi se soočajo pri izvajanju spremljevalnih ukrepov. Opozoril je na nejasnosti v zakonodaji in pomanjkanje usklajenih smernic, ki otežujejo načrtovanje in izvajanje pomoči. Posebej je poudaril potrebo po večji usklajenosti med različnimi organizacijami in državnimi institucijami, saj le tako lahko zagotovijo učinkovit in celovit pristop k socialni vključenosti.

Finančne in zakonodajne ovire

Barbara Goričnik, generalna direktorica Direktorata za socialne zadeve pri MDDSZ, je izpostavila pomembne omejitve pri financiranju spremljevalnih ukrepov, predvsem zaradi zapletenih pravil in vpliva Ministrstva za finance, ki pogosto zavira fleksibilnejše oblike podpore. Prav tako je opozorila na stroga pravila Evropske komisije glede preprečevanja dvojnega financiranja, zaradi česar je nujno dosledno dokumentiranje in razmejevanje posameznih ukrepov.

Zaključek

Konferenca je jasno pokazala, da spremljevalni ukrepi niso zgolj dopolnilo k pomoči v hrani in materialni podpori, ampak ključni del celostne socialne politike, ki zahteva usklajeno delovanje vseh akterjev, prilagajanje informacij in postopkov ter vključevanje ranljivih skupin kot aktivnih članov družbe.

Maruša Anderlič