»Nesprejemljiv« objekt HE Hrastje-Mota lahko z izvedbo določenih ukrepov postane »sprejemljiv«
Dravske elektrarne Maribor bodo poskušale dokazati, da bo korist proizvodnje električne energije v HE Hrastje-Mota večja od škode na vodah in naravi
Mura pri Hrastju-Moti
Na seji Pomurskega razvojnega inštituta, so
predstavniki Dravskih elektrarn Maribor, d.o.o. (DEM) in izdelovalci
študij, predstavniki HSE INVEST, d.o.o., Vodnogospodarskega biroja
Maribor in
URBIS, d.o.o., v ponedeljek predstavnikom lokalnih skupnosti
predstavili trenutno stanje in aktualne izzive, povezane z energetsko
izrabo reke Mure.
V okviru postopka priprave Državnega
prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno (HE) Hrastje-Mota so DEM
konec preteklega leta Ministrstvu za okolje in prostor (MOP)
oddale izdelano Študijo variant in Okoljsko poročilo. Izdelavo
omenjenih dokumentov je družbi na osnovi podeljene koncesije za
energetsko izrabo reke Mure in v skladu z zakonodajo naložilo MOP.
Objekt lahko postane sprejemljiv z dokazovanjem, da je korist HE večja od škode na vodah in naravi
Tako naj bi DEM poskušale MOP v skladu z Zakonom o ohranjanju narave prepričati in dokazati, da bo korist proizvodnje električne energije v HE Hrastje-Mota večja od škode na vodah in naravi, saj so pripravljeni zgraditi vrsto nadomestnih habitatov za živali ter izven vplivnega območja elektrarne zasaditi tudi 360 hektarjev nadomestnega poplavnega gozda, ki bi ga uničili z izgradnjo elektrarne.
Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM je na seji povedal: "Veseli nas, da so strokovnjaki različnih področij kakovostno opravili svoje delo, katerega rezultat so oddani dokumenti. Naj ob tem ponovno poudarim, da do zaključka izdelanih študij ni imelo smisla le-teh komunicirati in deliti z javnostmi, saj niso bile celovite in bi si jih lahko vsak posameznik razlagal po svoje. Prav tako želim poudariti, da se kot koncesionar ves čas vedemo družbeno odgovorno in na enak način bomo delovali tudi v prihodnje. Še naprej bomo sledili zahtevam in usmeritvam direktiv in odločevalcev ter, v kolikor bo do energetske izrabe reke Mure prišlo, le-to izvedli na okolju sprejemljiv način."
Janez Rihtarič, župan Občine Radenci, kamor spada Hrastje-Mota, je med drugim povedal, da se že več let dogovarjajo ter poskušajo doreči glede gradnje hidroelektrarn in dodal, da je glede na poročila in rezultate študij bolj malo verjetno, da se bodo te sploh gradile.
Predstavnica Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS) in okoljevarstvene organizacije WWF Andreja Slameršek pa je ob tem opozorila predvsem na izključevanje nevladnih organizacij iz projekta in pomanjkljivosti okoljskega poročila DEM ter predlagala, da ustavijo vse postopke, saj bodo po njenem mnenju vplivi na naravo in okolje uničujoči.
Študije z okoljskimi podatki so informacije javnega značaja
DPRS je 13. maja 2016 DEM poslalo zahtevo za dostop do študij izdelanih za celovito presojo vplivov na okolje za plan DPN za HE Hrastje-Mota. DEM jim je dostop do študij zavrnil z argumentom, da so poslovna skrivnost, ker bi z njimi lahko ustvarili negativno publiciteto, ter s tem DEM povzročili milijonsko škodo.
Informacijski pooblaščenec (IP) je nato odločil, da so študije z okoljskimi podatki informacije javnega značaja. Kot so pri IP zapisali, vse informacije, ki se nanašajo na gradnjo hidroelektrarn, predstavljajo okoljske informacije, te pa se ne morejo označiti kot poslovna skrivnost. "Hidroelektrarne hkrati predstavljajo pomemben poseg v prostor, ki v okolje vnese določene spremembe, zato je umeščanju HE v prostor namenjena še posebna skrb, podprta s številnimi raziskavami in študijami vplivov", so utemeljili pri IP.
IP je v svoji odločbi zapisal še, da gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti hidroelektrarne, ki bo vplivala na celotno področje. Še posebej na vodne in druge živali, med katerimi so tudi zaščitene in na rdečem seznamu ter na ljudi, ki živijo na tem območju. Tako so odločili, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti. Celotna odločba IP, z dne 6.10.2016, je dosegljiva tukaj.
Objekt lahko postane sprejemljiv z dokazovanjem, da je korist HE večja od škode na vodah in naravi
Kaj pa vi meniteStrokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo Študije variant in Okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja so pokazale, da je objekt HE Hrastje-Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv. Lahko pa postane sprejemljiv v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti v skladu z zakonom in direktivami Evropske unije z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov.
o gradnji HE na Muri?
Sodelujte v anketi.
Tako naj bi DEM poskušale MOP v skladu z Zakonom o ohranjanju narave prepričati in dokazati, da bo korist proizvodnje električne energije v HE Hrastje-Mota večja od škode na vodah in naravi, saj so pripravljeni zgraditi vrsto nadomestnih habitatov za živali ter izven vplivnega območja elektrarne zasaditi tudi 360 hektarjev nadomestnega poplavnega gozda, ki bi ga uničili z izgradnjo elektrarne.
Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM je na seji povedal: "Veseli nas, da so strokovnjaki različnih področij kakovostno opravili svoje delo, katerega rezultat so oddani dokumenti. Naj ob tem ponovno poudarim, da do zaključka izdelanih študij ni imelo smisla le-teh komunicirati in deliti z javnostmi, saj niso bile celovite in bi si jih lahko vsak posameznik razlagal po svoje. Prav tako želim poudariti, da se kot koncesionar ves čas vedemo družbeno odgovorno in na enak način bomo delovali tudi v prihodnje. Še naprej bomo sledili zahtevam in usmeritvam direktiv in odločevalcev ter, v kolikor bo do energetske izrabe reke Mure prišlo, le-to izvedli na okolju sprejemljiv način."
Janez Rihtarič, župan Občine Radenci, kamor spada Hrastje-Mota, je med drugim povedal, da se že več let dogovarjajo ter poskušajo doreči glede gradnje hidroelektrarn in dodal, da je glede na poročila in rezultate študij bolj malo verjetno, da se bodo te sploh gradile.
Predstavnica Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS) in okoljevarstvene organizacije WWF Andreja Slameršek pa je ob tem opozorila predvsem na izključevanje nevladnih organizacij iz projekta in pomanjkljivosti okoljskega poročila DEM ter predlagala, da ustavijo vse postopke, saj bodo po njenem mnenju vplivi na naravo in okolje uničujoči.
Študije z okoljskimi podatki so informacije javnega značaja
DPRS je 13. maja 2016 DEM poslalo zahtevo za dostop do študij izdelanih za celovito presojo vplivov na okolje za plan DPN za HE Hrastje-Mota. DEM jim je dostop do študij zavrnil z argumentom, da so poslovna skrivnost, ker bi z njimi lahko ustvarili negativno publiciteto, ter s tem DEM povzročili milijonsko škodo.
Informacijski pooblaščenec (IP) je nato odločil, da so študije z okoljskimi podatki informacije javnega značaja. Kot so pri IP zapisali, vse informacije, ki se nanašajo na gradnjo hidroelektrarn, predstavljajo okoljske informacije, te pa se ne morejo označiti kot poslovna skrivnost. "Hidroelektrarne hkrati predstavljajo pomemben poseg v prostor, ki v okolje vnese določene spremembe, zato je umeščanju HE v prostor namenjena še posebna skrb, podprta s številnimi raziskavami in študijami vplivov", so utemeljili pri IP.
IP je v svoji odločbi zapisal še, da gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti hidroelektrarne, ki bo vplivala na celotno področje. Še posebej na vodne in druge živali, med katerimi so tudi zaščitene in na rdečem seznamu ter na ljudi, ki živijo na tem območju. Tako so odločili, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti. Celotna odločba IP, z dne 6.10.2016, je dosegljiva tukaj.
