1.500 etnografskih likov je zavrtelo Ptuj v vročico 57. Kurentovanja

Na Ptuju se je pričel peti letni čas, eden večjih in po mnenju poznavalcev najslikovitejših etnografskih dogodkov v Evropi. Mesto bo do pustnega torka vodil 16. princ karnevala Aleš Goričan, plemeniti Maksimiljan Gregorič. Balkon mestne hiše do pepelnice krasijo zastave princa karnevala, kurentovanja in Evropske zveze karnevalskih mest, pod njim pa se je v sprevodu obiskovalcem pokazalo 1.500 najbolj poznanih etnografskih mask iz Slovenije in tujine.

Princ je ob prevzemu oblasti povedal, da bo vladavina potekala v sproščenem in zabavnem duhu ter hkrati povabil vse etnografske like, maškare in ljudi dobre volje, da pomagajo soustvarjati in nadaljevati bogato kulturno karnevalsko dediščino, s katero Ptuj in vsa regija zagotovo dihata. Predsednik 57. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen, ki je gostil tudi predsednika zveze Henryja van der Kroona, je povabil k doživetju in izživetju petega letnega časa, ob tem pa princu karnevala izročil spominsko medaljo s pečatom sv. Jurija. Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je princu namignil, da ga v 11 dneh pustne vladavine čaka veliko težkih nalog, med drugimi projekti bo moral zaradi pričetka obnove cestnega mostu čez reko Dravo zgraditi začasno plavajočo brv.

Predaji je sledila otvoritvena Etno povorka, ki je poskrbela, da je Ptuj ponovno postal mesto veselja, zabave ter evropsko središče urbanega, mestnega in vaškega pustovanja. Povorko so si ogledali tudi veleposlanice in veleposlaniki ter njihovi odposlaniki iz Bolgarije, Hrvaške, Romunije, Nemčije, Francije, Poljske in Venezuele, kar 57. Kurentovanju daje gospodarsko-diplomatsko noto. Na dvourni procesiji čez mesto je sodelovalo 31 domačih in tujih skupin, med drugimi iz Romunije, Hrvaške, Bolgarije, Italije, Avstrije ter daljne Venezuele, slednja je predstavila delček južnoameriške plesne kulturne dediščine. Ulice Ptuja je preplavilo okrog 600 kurentov in korantov, s svojim glasnim zvonjenjem so poskrbeli, da je toplo sonce še isti hip pregnalo jutranje turobno vreme.

Seveda niso manjkali niti tradicionalni etnografski pokači, ki so z glasnimi poki skrbeli, da je za prihod najznamenitejših skupin slišalo celo mesto. Zraven ruse, lika baba deda nosi, kopjašev in oračev, so za barvit program poskrbele Buše in Zvončarji iz Hrvaške ter Sourvakarji iz Bolgarije, ki jih je UNESCO že umestil na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kurente in korante odločitev organizacije UNESCO o tem čaka prihajajočo jesen.

Festival etnografije, glasbe, likovne umetnosti in evforije, kot ga je poimenoval župan Senčar, je z uvodnim dejanjem privabil 1.500 nastopajočih in okoli 8.000 obiskovalcev, ki so doživeli oživitev in ohranjanje starih šeg. Udeleženci povorke so sprevod zaključili v Karnevalski dvorani, kjer je nocoj koncert razprodala balkanska pop zvezda Severina. Obiskovalce je po zaključeni povorki v mestu zabavala glasbena skupina Karneval band, ni manjkalo niti pustne kulinarike, za katero skrbijo lokalni gostinci in toplih ptujskih pustnih krofov.

Sočasno z Etno povorko je na dvorišču Minoritskega samostana potekala že vsakoletna Obarjada Lions kluba, ki je poskrbela za dobrodelno kulinarično tekmo v kuhanju slastne ptujske piščančje enolončnice. 24 tekmovalnih ekip je tako v dobrodelne namene skuhalo 300 litrov obare, zbrali pa so rekordnih 7.188 evrov ter s prireditvijo zaokrožili dobrodelno noto ptujskega Kurentovanja.

Pustni program s prikazi etnografskih likov se nadaljuje že jutri in bo trajal do četrtka, 23. februarja, ko bo na ulicah moč videti vsem dobro znane domače like s prikazi njihovih običajev. Kurenti in koranti pa bodo z obhodom mesto zavzeli v petek in v ponedeljek pred pokopom pusta, ki bo na pustni torek, 28. februarja.

Foto: Marko Pigac