»Moje srčne domislice« dobile mesto v pesniškem prvencu Olge Majcen
V dvorani Zadružnega doma na Cvenu, je KD Cven predstavilo pesniški prvenec Olge Majcen, zelo aktivne, svobodne kulturne ustvarjalke, pripovedovalke, povezovalke in pesnice
Predstavitev pesniške zbirke Olge Majcen
Kulturno društvo Cven je v dvorani Zadružnega doma na Cvenu, predstavilo pesniški prvenec Olge Majcen, zelo aktivne, svobodne kulturne ustvarjalke, pripovedovalke, povezovalke in pesnice. Dobitnice Miklošičevega priznanja Občine Ljutomer za leto 2017, na predlog KD Cven in KS Cven, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljutomer, za tvorno in uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture.
Pesmi so predstavili člani KD. Program so popestrili člani Mešanega
pevskega zbora Cven-Pristava ter člani Cvenskega okteta. Glasbeno noto
sta dodali Felicita in Hana Heric Taškov. Presenečenje so pripravili še
člani Folklorne skupine Cven, ki so ob zaključku predstavitve zapeli
pesem iz nove peseniške zbirke, ki so jo uglasbili. Knjigo je s
fotografijami opremila Sara Vinkovič, domačinka, prav tako članica KD
Cven, vodja sekcije KulCultura. Scenarij prireditve in pogovor z
avtorico pesmi, je pripravila Marja Dolamič.
Avtorica pesniške knjižice, Olga Majcen je povedala: "Osebno doživetje ob pisanju je bilo zelo močno. Pisanje pesmi oziroma domislic je zame sprostitev, izražanje doživljanja različnih čustev tako v preteklosti kot v sedanjosti. Dokaj dobro poznam sama sebe, imam pa tudi sposobnosti empatije in opazovanja narave ter okolja, na katerega se navezujem. Zakaj pesmi? Najraje recitiram!
Pesniška knjižica namenjena več generacijam. Moj cilj je bil že dalj časa zapisati nekaj v eni mali knjižici, kar bo ostalo kot trajni spomin. V prvi vrsti je seveda to izdelek za mojo dušo, pa tudi kot posvetilo vsem tistim, s katerimi smo skupaj aktivno in tvorno delovali na področju ljubiteljske kulture. V knjižici se prepletajo moje srčne domislice s čudovitimi Sarinimi fotografijami in z mnenji mojih prijateljev. Posebno vrednost pa ima tudi zato, ker smo jo vse do tiska skupaj oblikovali člani KD Cven.
Delovanje v kulturi je zame navdih, sprostitev in izziv. V ljubiteljski kulturi sem dejavna že vse od mladosti na področju plesa, folklore, gledališke otroške in odrasle sekcije. Že nekaj let sem vodja recitatorske sekcije, opravljala sem tudi funkcijo predsednice KD Cven, sedaj sem članica Upravnega odbora. Režirala sem mnoge proslave in prireditve v okviru društva kot tudi za KS Cven in Občino Ljutomer. Leta 2008 sem za svoje delo prejela Priznanje Občine Ljutomer, letos 7. februarja 2017 pa sem bila nagrajena z Miklošičevim priznanjem Občine Ljutomer. Na svoje uspehe sem zelo ponosna, zato si ob izdaji in ob predstavitvi naše male knjižice rečem, da je lepo biti »jaz«. Iskrena hvala vsem za spodbudo in pomoč. Hvala, da se veselite skupaj z mano!"
Pesniški knjižici na pot so zapisali:
Dr. Miran Puconja: "Avtorici je poezija notranje pribežališče sredi življenjskih navzkrižij. V pesmih razkriva skrita oporišča svojega bivanja. To ni svet, ki ga ceni množica, marveč je to osebna arhitektura njene duše. Pesem ji je pot do osebne svobode; daje ji tisto, za kar jo življenje goljufa – tisto malo, pa vendar največkrat nedosegljivo. Gibalo njenih sanj in hrepenenj je ljubezen. V moči njenega žarometa se ji svet odstira v drugačnih podobah. V pesmih, ki so pred nami, se slast prepleta z nostalgijo, preteklost s sedanjostjo. Prepričuje nas, da je svet lep in ga je vredno živeti. Gre za poezijo, ki razstira poti k svobodi. Z njo stopa med nas in nas sprejema vase."
Boris Sunko: "Ob vsem razdajanju si sama rasla, žarela in uživala. Znova se je pokazalo, kako pozitivno in terapevtsko učinkuje zadovoljstvo, ki ga doživljaš ob tem, ko imaš rad to, kar delaš. Olga, ti znaš izjemno lepo oblikovati in izraziti svoje misli. Beseda ti lepo teče. Ob vsaki priložnosti si znala kar tako iz rokava natresti verze in rime in tako na svojstven način izraziti odnos do dogodkov in ljudi okrog sebe. Priznati pa moram, da pri tebi, Olga, najbolj občudujem to, da tudi, ko ti ne gre najbolje, Ob vsem razdajanju pa si sama rasla, žarela in uživala. V prvem delu ene resignirano ugotavljaš, da »Moje srce postaja vse tišje, vse manj je pesmi in smeha – zdaj veter solze mi briše«, vendar ne ostaneš pri tem, ampak zaključiš »En sončni žarek pa je, en angel varuh, ki mi da krila!«. Naj te ta optimizem nikoli ne zapusti."
Predsednik KD Cven, Tihomir Babič: "Olga Majcen je že vrsto let ena izmed vidnejših članic kulturnega društva Cven. Krasijo jo odlike odrskega igralca, med katerimi velja poudariti sproščenost, iskrenost ter preprostost. Najbolj se udejstvuje na področju branja in recitiranja poezije in krajše proze. V društvu je nepogrešljiva predvsem pri napovedovanju in konceptualnih zamislih prireditev, vedno znova pa nas vse skupaj preseneti s pozitivno energijo ter pripravljenostjo pomagati. Ob njenem prvencu izdaje lastnih pesmi, ji v imenu članov KD Cven ter v svojem imenu iskreno čestitam ter ji želim še naprej uspešno in ustvarjalno delo."
Sestra, Silva Kosi: "Olga je bila vedno nekaj posebnega. V njenem značaju se prepletata igriva nemirnost očeta Viktorja in preudarna resnobnost mame Anice. Del njene biti je tesno povezan z odgovornostmi vsakdanjega življenja, a če se le da, se njen drugi jaz umakne v njej lastni svet, ki ga preprost človek ne razume, če Olge ne pozna prav dobro. Ravno ti odmaknjeni trenutki so stkali verze, ki nam jih Olga ponuja v branje. In v razmislek, seveda. Na svojstven način nam razkrije svojo dušo, hrepenenje, želje po bližini, stisku roke in ne nazadnje tudi po ljubezni. S posebnim občutkom spregovori o svoji družini in okolju, v katerem živi. Izredno tenkočutno se izraža o svoji domači vasi in spominih iz otroštva. V tretjem sklopu se skozi verze sprehodi po sončnih goricah, občuduje pšenično klasje, vonja sveže seno ter se veseli sončnih žarkov."
Knjižico lahko dobite pri članih KD Cven, lahko pa si jo v branje izposodite tudi v Splošni knjižnici Ljutomer.
»Le srca pišejo iskrene povedi in tkejo najlepše verze.« (Olga Majcen)
Foto: Sara Vinkovič
Avtorica pesniške knjižice, Olga Majcen je povedala: "Osebno doživetje ob pisanju je bilo zelo močno. Pisanje pesmi oziroma domislic je zame sprostitev, izražanje doživljanja različnih čustev tako v preteklosti kot v sedanjosti. Dokaj dobro poznam sama sebe, imam pa tudi sposobnosti empatije in opazovanja narave ter okolja, na katerega se navezujem. Zakaj pesmi? Najraje recitiram!
Pesniška knjižica namenjena več generacijam. Moj cilj je bil že dalj časa zapisati nekaj v eni mali knjižici, kar bo ostalo kot trajni spomin. V prvi vrsti je seveda to izdelek za mojo dušo, pa tudi kot posvetilo vsem tistim, s katerimi smo skupaj aktivno in tvorno delovali na področju ljubiteljske kulture. V knjižici se prepletajo moje srčne domislice s čudovitimi Sarinimi fotografijami in z mnenji mojih prijateljev. Posebno vrednost pa ima tudi zato, ker smo jo vse do tiska skupaj oblikovali člani KD Cven.
Delovanje v kulturi je zame navdih, sprostitev in izziv. V ljubiteljski kulturi sem dejavna že vse od mladosti na področju plesa, folklore, gledališke otroške in odrasle sekcije. Že nekaj let sem vodja recitatorske sekcije, opravljala sem tudi funkcijo predsednice KD Cven, sedaj sem članica Upravnega odbora. Režirala sem mnoge proslave in prireditve v okviru društva kot tudi za KS Cven in Občino Ljutomer. Leta 2008 sem za svoje delo prejela Priznanje Občine Ljutomer, letos 7. februarja 2017 pa sem bila nagrajena z Miklošičevim priznanjem Občine Ljutomer. Na svoje uspehe sem zelo ponosna, zato si ob izdaji in ob predstavitvi naše male knjižice rečem, da je lepo biti »jaz«. Iskrena hvala vsem za spodbudo in pomoč. Hvala, da se veselite skupaj z mano!"
Pesniški knjižici na pot so zapisali:
Dr. Miran Puconja: "Avtorici je poezija notranje pribežališče sredi življenjskih navzkrižij. V pesmih razkriva skrita oporišča svojega bivanja. To ni svet, ki ga ceni množica, marveč je to osebna arhitektura njene duše. Pesem ji je pot do osebne svobode; daje ji tisto, za kar jo življenje goljufa – tisto malo, pa vendar največkrat nedosegljivo. Gibalo njenih sanj in hrepenenj je ljubezen. V moči njenega žarometa se ji svet odstira v drugačnih podobah. V pesmih, ki so pred nami, se slast prepleta z nostalgijo, preteklost s sedanjostjo. Prepričuje nas, da je svet lep in ga je vredno živeti. Gre za poezijo, ki razstira poti k svobodi. Z njo stopa med nas in nas sprejema vase."
Boris Sunko: "Ob vsem razdajanju si sama rasla, žarela in uživala. Znova se je pokazalo, kako pozitivno in terapevtsko učinkuje zadovoljstvo, ki ga doživljaš ob tem, ko imaš rad to, kar delaš. Olga, ti znaš izjemno lepo oblikovati in izraziti svoje misli. Beseda ti lepo teče. Ob vsaki priložnosti si znala kar tako iz rokava natresti verze in rime in tako na svojstven način izraziti odnos do dogodkov in ljudi okrog sebe. Priznati pa moram, da pri tebi, Olga, najbolj občudujem to, da tudi, ko ti ne gre najbolje, Ob vsem razdajanju pa si sama rasla, žarela in uživala. V prvem delu ene resignirano ugotavljaš, da »Moje srce postaja vse tišje, vse manj je pesmi in smeha – zdaj veter solze mi briše«, vendar ne ostaneš pri tem, ampak zaključiš »En sončni žarek pa je, en angel varuh, ki mi da krila!«. Naj te ta optimizem nikoli ne zapusti."
Predsednik KD Cven, Tihomir Babič: "Olga Majcen je že vrsto let ena izmed vidnejših članic kulturnega društva Cven. Krasijo jo odlike odrskega igralca, med katerimi velja poudariti sproščenost, iskrenost ter preprostost. Najbolj se udejstvuje na področju branja in recitiranja poezije in krajše proze. V društvu je nepogrešljiva predvsem pri napovedovanju in konceptualnih zamislih prireditev, vedno znova pa nas vse skupaj preseneti s pozitivno energijo ter pripravljenostjo pomagati. Ob njenem prvencu izdaje lastnih pesmi, ji v imenu članov KD Cven ter v svojem imenu iskreno čestitam ter ji želim še naprej uspešno in ustvarjalno delo."
Sestra, Silva Kosi: "Olga je bila vedno nekaj posebnega. V njenem značaju se prepletata igriva nemirnost očeta Viktorja in preudarna resnobnost mame Anice. Del njene biti je tesno povezan z odgovornostmi vsakdanjega življenja, a če se le da, se njen drugi jaz umakne v njej lastni svet, ki ga preprost človek ne razume, če Olge ne pozna prav dobro. Ravno ti odmaknjeni trenutki so stkali verze, ki nam jih Olga ponuja v branje. In v razmislek, seveda. Na svojstven način nam razkrije svojo dušo, hrepenenje, želje po bližini, stisku roke in ne nazadnje tudi po ljubezni. S posebnim občutkom spregovori o svoji družini in okolju, v katerem živi. Izredno tenkočutno se izraža o svoji domači vasi in spominih iz otroštva. V tretjem sklopu se skozi verze sprehodi po sončnih goricah, občuduje pšenično klasje, vonja sveže seno ter se veseli sončnih žarkov."
Knjižico lahko dobite pri članih KD Cven, lahko pa si jo v branje izposodite tudi v Splošni knjižnici Ljutomer.
»Le srca pišejo iskrene povedi in tkejo najlepše verze.« (Olga Majcen)
Foto: Sara Vinkovič
