Tudi v Gornji Radgoni proti gradnji hidroelektrarne

Filmski večer za reko Muro v Gornji Radgoni

Prlekija-on.net, ponedeljek, 27. marec 2017 ob 22:582
Filmski večer za reko Muro v Gornji Radgoni

Filmski večer za reko Muro v Gornji Radgoni

V soboto, 25. marca, je bil v kampanji Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota filmski večer za reko Muro v Mladinskem centru Gornja Radgona.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je v uvodnem govoru pozdravil navzoče: »Osebno na Muro gledam iz posebnega zornega in želim si, da bo ta krasotica taka, kot je. Kljub temu, da so nam jo po letu 1900 v tem našem delu, pa malo tudi severno in južno, spravili v korito. A je še vedno nekaj, kar zelo močno spominja na tisti stari naravni duh, čarobno. Ob pogledu na prve katastrske karte iz 1824, ki so bile izrisane bolj natančno, vidimo, kje so bili stari rokavi. Ideje, da bi jih oživili tudi severno od Gornje Radgone, so. Namesto da smo gradili zelo drag sistem bogatitve podtalnice, bi lahko obogatili in oživili rokave reke Mure, ki bi za to poskrbeli. Tisti, ki želijo hidroelektrarne na Muri, HE Hrastje-Mota ne mečejo v prostor kar naključno. Točno vedo, zakaj Hrastje-Mota. Ker ko bo enkrat stala Hrastje-Mota, bodo stale HE tudi višje. Zato ne zagovarjam gradnje HE Hrastje-Mota, če pa že gradnjo, pa ne na tak način. Projekti oz. idejne zasnove gradnje HE so isti, kot sem jih kot nadobudni  gozdar videl pred 30 leti. To so akumulacijski nasipi z 10-12 metrskim vodnim stebrom in govoriti, da je to pretočni tip elektrarne, je narobe. Zato se moramo takih stvari lotiti z razumom, ki ga Pomurci imamo. In tudi z argumenti pretehtati. Če bomo pravilno pretehtali, sem prepričan, da bo Mura ostala taka, kot je. Zato sem danes prišel v podporo.« Župan je podpisal tudi peticijo.

Dogodka se je udeležila Pomurka leta, Mirjana Mulec, ki je pomagala tudi pri organizaciji in pripravi zakuske. Povedala je: »Kot je Feri Lainšček nekje zapisal: 'Mura mi je namesto kavča pri psihiatru.' In ja, se strinjam z njim. Če je le možno, poskušam vsak dan obiskati Muro. Kot da bi me znala s svojo skromnostjo in milino potolažiti, mi dati dodatno moč za naprej. In od nje vedno pridem polna elana. Njena lepota in moč me vedno znova in znova presuneta. Mura mi da ogromno. Narava mi pomeni ogromno. Brez nje ne bi mogli živeti. Velika strast mi je tudi spoznavanje in nabiranje užitnih divjih rastlin in uporaba le-teh v kuhi. Največ dobrot naberem prav pri tej naši lepotici, seveda Muri. Kot je že znano, imam izjemno rada živali. Zato me še posebej boli, če bi se zgodilo to, da bi morala vsa ta nedolžna živa bitja, ki si delijo prostor z gozdom in Muro, zapustiti svoj življenjski prostor, ali pa celo v hudih mukah umreti. To je zelo žalostno. Ob tem pa tudi ne pozabimo na živinorejo, ki je velik onesnaževalec okolja in uničevalec nedolžnih bitij, ki so v kolesju te panoge, in za to je kriv samo človek. Zato bodimo sočutni do vseh živih bitij, do narave, ljudi in poskušajmo narediti svet lepši. Vsak je lahko sprememba.«

Udeleženci filmskega večera so prisluhnili predavanju Andreje Slameršek, koordinatorici kampanje Rešimo Muro in predsednici Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je povedala več o Biosfernem območju in tem, kaj bi to lahko pomenilo za razvoj Pomurja.

Sledilo je predavanje Stojana Habjaniča, predsednika Zveze društev Moja Mura, predstavil je ekonomsko plat gradnje hidroelektrarne (HE) ter ponudil alternativne rešitve.

Prisotni so si ogledali film Upor na Donavi režiserja Roberta Eppla, ki so ga posneli v 80. letih med prizadevanji za ustavitev gradnje HE Hainburg na Donavi. Takratnemu prebivalstvu je uspelo ustaviti projekt in sedaj je to območje razglašeno za nacionalni park Donau-Auen in biosferno območje.

Po projekciji so filmski večer sklenili s pogovorom ob pokušini domačih namazov in zdravilnih rastlin, ki jih je Pomurka leta, Mirjane Mulec, nabrala ob reki Muri. Poskusili so belo vino Turistične kmetije Dreier iz Spodnje Velke in muškat otonel Vinoreje Kaučič iz Gresovščaka.


Več v Kultura in izobraževanje