Kosmata gosenica lahko zaduši psa

V zadnjih letih tudi v Sloveniji beležimo porast števila gosenic sprevodnega prelca, ki so najštevilčnejše v aprilu in maju, živijo pa vse do avgusta, ko se iz njih izležejo metulji. Nevarnost predstavljajo tako za žival kot za človeka, saj v stiku s kožo ali sluznico povzročijo srbečico, pekoč občutek in vnetje, v hujših primerih pa tudi oteklino in težave z dihanjem. Gosenic se zato ne smemo dotikati, saj njihove dlačice delujejo kot nekakšne ožigalke (ob stiku s kožo je občutek pekoč in boleč, podobno kot pri opeklini), dlačice gosenic pa se lahko prenašajo tudi po zraku. Med sprehodom po parku ali gozdu boste spomladi gotovo naleteli na kolono oziroma sprevod kosmatih gosenic. Prizor je zanimiv, a občudovati ga je treba previdno. Omenjene živali so, čeprav majhne, nevarne. Gre za vrsto metulja, katerega dlakave gosenice ob stiku močno vplivajo na zdravje ljudi in živali. Povečano prisotnost zapredkov pinijevega sprevodnega prelca na boru običajno v spomladanskem času opazijo po vsej državi, najbolj pa v Slovenskem Primorju.

Bistveno bolj nevarne kot za človeka, pa so gosenice za psa. V kolikor se kužek gosenice dotakne z jezikom, je to lahko zanj celo smrtno nevarno. Stik z ustno sluznico namreč povzroči resne poškodbe in odmiranje tkiva – pri psu najprej opazimo obilno slinjenje, zatekanje v ustih in rdeče-vijolično obarvanost jezika. Pogosto je, tudi ob pravočasnem obisku veterinarja, potrebno odstraniti odmrli del jezika, v kolikor pa pomoči ne poiščemo pravočasno, pa se lahko, poleg bruhanja in driske, ki sta znak zastrupitve, pes zaradi zatekanja ustne votline in jezika celo zaduši.

Ker se gosenice selijo po tleh gozdov in travnatih površinah (v nekakšnih značilnih ‘sprevodih’, kot nakazuje že samo ime, in ki so včasih dolgi tudi po več metrov), moramo biti pri hoji po teh območjih še posebej previdni. Če opazimo takšen ‘sprevod’ gosenic, psa nemudoma odpeljemo proč, čim dlje od nevarnosti. Priporočljivo je, da imamo psa na vrvici ali vsaj pod budno kontrolo v kolikor je pes dovolj poslušen, da se upre radovednosti ob srečanju s temi nenavadnimi bitji, saj je za preventivo ključno, da stik v celoti preprečimo. V kolikor je do stika že prišlo, je potrebno psu takoj oziroma v najkrajšem možnem času temeljito sprati gobček in jezik z obilno količino navadne vode. Naloga sicer ne bo enostavna, saj bo pes doživljal hude bolečine, vendar pa je lahko prav takšna prva pomoč tista, ki psu reši življenje. Nato pa je potrebno psa čim prej odpeljati k najbližjemu veterinarju, ki mu bo lahko nudil strokovno oskrbo.

Hrastov sprevodni prelec najraje napada starejše hraste, predvsem v borovih gozdovih je mogoče naleteti tudi na pinijev sprevodni prelec. Dlačice teh gosenic so zelo strupene. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Gosenice se sicer v sprevodih (dolgi so lahko do 4 metre), po tleh selijo iz drevesa na drevo ali do listja, s katerim se hranijo, nemalokrat pa vzbudijo radovednost naših psov. Kateri so simptomi, po katerih lahko posumimo, da je kuža prišel v stik s strupeno gosenico? Stik s strupeno gosenico je v veliko primerih za psa zelo nevaren. Pes se bo kmalu po stiku z gosenico pričel nenadno in intenzivno sliniti, odklanjal bo hrano, imel bo povišano telesno temperaturo. Tudi bruhanje in (krvava) driska sta značilna simptoma, že v nekaj minutah po stiku z gosenico pa lahko pride do otekline jezika, v najhujšem in skrajnem primeru tudi do zadušitve. Skrbniki psov, ki se s svojimi ljubljenci v pomladnih mesecih sprehajajo po gozdnih in travnatih površinah, morajo torej biti pozorni na številne nevšečnosti in nevarnosti, ki prežijo na pse – od strupenih vab, nevarnih travnatih bilk in strupenih močeradov, do bolh, klopov in drugih žuželk, ki ogrožajo zdravje psov. Potencialno najnevarnejša izmed teh pa je zagotovo majcena gosenica sprevodnega prelca.