Kako prepoznati okrasna drevesca, ki so zrasla v Sloveniji in so domačih gozdnih vrst?

Pred božično-novoletnimi prazniki se slovenski domovi znova odevajo v vonj po smreki in svežem mahu. Da bi ta tradicija ostala tudi v prihodnje naravi prijazna, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) že vrsto let ozavešča kupce in prodajalce okrasnih drevesc. Letos je prepoznavanje pravega slovenskega drevesca še lažje – označeno je z izrazito zlato nalepko z napisom »Darilo gozda vašemu domu«.

Zakaj je zlata nalepka pomembna?

Majhna nalepka nosi veliko sporočilo. Ko jo zagledate na smreki ali jelki, ste lahko prepričani, da:

• gre za drevo domače gozdne vrste (najpogostejše so navadna smreka, omejeno tudi omorika in bela jelka),
• je drevo zraslo v Sloveniji – bodisi v gozdnem prostoru bodisi v slovenski drevesnici,
• je bilo pridobljeno na trajnosten in strokovno voden način,
• z nakupom neposredno podpirate skrb za slovenske gozdove in njihove lastnike.

Takšna drevesca imajo najmanjši možni ogljični odtis, saj ne potujejo čez pol Evrope, obenem pa ne prinašajo nevarnosti vnosa tujerodnih škodljivcev ali bolezni, kot se to pogosto dogaja pri uvoženih drevescih.

Od kod prihajajo slovenska okrasna drevesca?

Večina drevesc, ki jih porežejo neposredno v gozdu (ne v drevesnicah), izvira iz lokacij, kjer bi jih gozdarji tako ali tako morali odstraniti:

• zaraščajoča kmetijska zemljišča in travniki,
• površine pod daljnovodi in ob cestah,
• pregosti mladi gozdovi, ki potrebujejo redčenje za boljše zdravje in odpornost gozda.

Na teh mestih se drevesca posekajo ročno, brez težke mehanizacije, brez porabe nafte, elektrike ali vode in seveda brez uporabe pesticidov – teh v slovenskih gozdovih sploh ni dovoljeno uporabljati.

Letošnja novost: nalepke so brezplačne

Doslej so morali lastniki gozdov za vsako nalepko plačati simbolično ceno. Letos je ZGS naredil pomemben korak naprej – vse nalepke so brezplačne, ne glede na število posekanih drevesc. Nalepke prejmejo skupaj z odločbo, v kateri so natančno zapisani pogoji in usmeritve za sečnjo. S tem ukrepom želijo na ZGS zmanjšati administrativne ovire, poenostaviti postopek in spodbuditi še večjo odgovornost vseh, ki drevesca pridobivajo, prevažajo ali prodajajo.

Mah – zeleni dragulj, ki zahteva spoštovanje

Ob drevescih je nepogrešljiv del praznične dekoracije tudi mah. Tudi zanj veljajo jasna pravila:

• naenkrat smete nabrati največ 2 kilograma,
• pobirate lahko le do petine površine, ki jo mah pokriva na posameznem mestu,
• nikoli ne trgajte mahu z koreninami ali podlago – pustite, da se lahko obnavlja.

Ko lučke ugasnejo: kam z odsluženim drevescem?

Najpogostejša napaka po praznikih je, da ljudje drevo odnesejo »nazaj v gozd«. Tega nikoli ne storite! Tuje drevesce lahko prinese škodljivce, domače pa moti strokovno načrtovano obnovo gozda. Enako velja za lončnice – samovoljno sajenje v gozd je prepovedano in lahko škodljivo.

Pravilna pot je preprosta:

• drevesce narežite na manjše kose,
• odložite ga v rjavi zabojnik za biološke odpadke ali na kompost,
• enako storite z mahom in drugim naravnim okrasjem.

Zlata nalepka je več kot le okras

Ko naslednjič izbirate novoletno drevo, poiščite zlato nalepko ZGS. Z njo ne kupite le lepe smreke – kupite zgodbo o odgovornem odnosu do narave, podporo slovenskim gozdnim lastnikom in zagotovilo, da bo tudi naslednje generacije lahko uživale v vonju pravega slovenskega gozda pod prazničnim drevescem.

Izberite zlato. Izberite slovensko. Izberite trajnostno.