Brez gliv ni zdravega gozda: Pod našimi nogami deluje nevidna mreža življenja

Glive niso le gobe, ki jih v jesenskem času nabiramo po gozdovih. Razgrajujejo odmrlo organsko snov, drevesom pomagajo pri oskrbi z vodo in hranili, predstavljajo hrano številnim živalim ter omogočajo kroženje snovi v naravi. Na Zavodu za gozdove Slovenije zato v času intenzivne gobarske sezone opozarjajo na njihov pomen in spoštovanje gozdnega bontona.

Večji del glive je skrit v tleh. Sestavljajo ga drobne nitke oziroma hife, ki skupaj tvorijo micelij ali podgobje. Goba, ki jo vidimo nad zemljo, je običajno le plodišče, namenjeno razmnoževanju.

»Gozdni internet« povezuje drevesa

Ena najpomembnejših nalog gliv je razgradnja lesa, listja, odmrlih živali in drugih organskih snovi. Tako se hranila vračajo v tla in ohranjajo njihovo rodovitnost.

Pomembne so tudi mikorizne povezave, pri katerih se glive povežejo s koreninami rastlin. Drevo glivi zagotavlja sladkorje, ki jih ustvari s fotosintezo, gliva pa mu omogoča boljši dostop do vode in mineralov.

Mikorizne glive, med katere sodijo jurčki, lisičke, golobice in številne druge vrste, lahko s podzemnimi mrežami povezujejo različna drevesa ter omogočajo prenos hranil med njimi. Zaradi tega se je za tak sistem uveljavil tudi izraz »gozdni internet«.

Prisotnost ali odsotnost določenih vrst gliv je lahko pokazatelj stanja gozdnega ekosistema. Številne redke vrste namreč uspevajo predvsem v nedotaknjenih ali sonaravno gospodarjenih gozdovih.

Pomembna hrana za gozdne živali

Gobe so del prehrane srnjadi, jelenjadi, divjih prašičev, medvedov, veveric, miši, voluharjev in drugih živali. Nekaterim pomenijo predvsem sezonsko dopolnilno hrano, drugim pa pomemben vir hranil in vode.

Živali z uživanjem gob in izločanjem trosov prispevajo tudi k njihovemu širjenju ter obnavljanju glivnih združb v gozdu.

Tudi način gospodarjenja vpliva na glive

Na glivni svet močno vplivajo posegi v gozdu. Intenzivna sečnja lahko poruši povezave med drevesi in glivami, gozdne monokulture podpirajo manjše število vrst, vožnja težke mehanizacije zunaj poti pa lahko poškoduje micelij v tleh.

Sonaravno in trajnostno gospodarjenje zato vključuje ohranjanje starih dreves in mešanih gozdov ter čim manjše poseganje v gozdna tla.

Nekatere glive sicer povzročajo bolezni drevja in gospodarsko škodo, druge pa so nepogrešljive za zdravje in odpornost gozda.

Gobarji naj upoštevajo omejitev dveh kilogramov

Na Zavodu za gozdove Slovenije opozarjajo, da se moramo v gozdu obnašati kot gostje. Posameznik lahko dnevno nabere največ dva kilograma gob. Nabirati je treba le vrste, ki jih poznamo in niso zavarovane, preostalih gob pa ne smemo uničevati.

Obiskovalci naj se izogibajo sečiščem, upoštevajo omejitve vožnje v naravnem okolju ter vozila parkirajo tako, da ne ovirajo spravila, skladiščenja in odvoza lesa.

Množično gobarjenje lahko vznemirja prostoživeče živali, moti lastnike gozdov in zaradi povečanega prometa otežuje gozdarska dela. Ohranjanje gliv zato ni pomembno le zaradi gobarskega veselja, temveč zaradi ravnovesja celotnega gozdnega ekosistema.

Foto: Rok Debeljak